V likovni svet je vstopila šele pred nekaj leti. Tedaj
je Zdenka Erjavec, sicer bibliotekarka na Zavodu RS za
šolstvo v Ljubljani, povsem naključno dobila v roke slikarske
pripomočke. Nevsiljiva spodbuda, prijetno ozračje in
lepa narava so ji pomagali, da je premagala zadrego in
se prepustila ustvarjanju. Znanje je nabirala tudi v
likovni šoli, ki deluje v Šentvidu. Sčasoma so jo začela
zanimati dela impresionistov - obiskala je tudi nekaj
njihovih razstav v Italiji. Z velikim veseljem se je
potepala po Provansi, kjer so živeli in ustvarjali Van
Gogh, Cezanne, Renoir. Ob spoznavanju tega okolja je
začela drugače dojemati svet. Narava ponuja toliko zanimivih
motivov, ki bi jih želela ujeti na platno. Njena barvna
raznolikost jo napolnjuje z radostjo in hrepenenjem.
Potem pogosto le obsedi pred risarskim stojalom in ne
ve, kako začeti. Kot da se boji oskruniti podobo, ki
jo je tako izvrstno ustvarila narava. Toda barve na paleti
jo zmeraj znova vabijo in izzivajo. Njene slike vam predstavljamo
v tokratnih Šolskih razgledih.
STRESNA PRENOVA
Vsi, ki so se v življenju veliko selili, vedo, da je selitev
z vsem, kar jo spremlja, eden največjih stresov. Zato je
verjetno dovolj jasno, kaj naj bi pomenilo, če primerjamo
sedanje stanje v slovenskem visokem šolstvu z velikim pospravljanjem
pred izselitvijo zdajšnjih študijev in vselitvijo novih
bolonjskih programov. Za poglabljanje visokošolskega stresa
ob tem zadnje čase vneto skrbijo tako rekoč vsi - vodstvo
univerz, vlada, študenti, visokošolsko ministrstvo, svet
za visoko šolstvo in predvsem njegov predsednik dr. Peter
Jambrek, ki želi vladi narekovati besedilo novele zakona
o visokem šolstvu. Tako razmišlja o prihodnosti učiteljskega
poklica naša sodelavka Jasna Kontler Salamon. >>Klik!!!<<
MLADI PROTI PRIVATIZACIJI ŠOLSTVA
Prihodnost mladih se vse bolj zaostruje. Dijake skrbi
napovedana privatizacija šolstva, za katero se zavzema
Svetovna trgovinska organizacija (WTO) s šolskim delom
direktive GATS. Zaradi šolnin si veliko mladih ne bo moglo
privoščiti nadaljnjega šolanja. O tem so med 12. in 15.
majem letos na mednarodnem srečanju v Ljubljani govorili
tudi predstavniki dijaških organizacij iz Estonije, Finske,
Danske, Nemčije, Avstrije, Italije, Makedonije in Slovenije.
Kritični so bili do šol, ki so že dolgo zasebne. Posebno
pozornost so namenili načrtovani privatizaciji javnih šol,
nasprotovali so tudi pojmovanju izobraževanja kot storitvene
dejavnosti. Preberite v ŠR!
POT Z DNA
Osnovna šola Hollington (Hollington Primary School)
v Angliji stoji v siromašni soseski Hastingsa - mesta,
ki leži ob južni angleški obali zelo blizu mondenega Brightona.
Učenci, ki jo obiskujejo, so stari od tri do enajst let.
Kar 64 odstotkov jih ima le enega od staršev. Mnogi med
slednjimi so nezaposleni. Obilica socialnih težav, ki se
zdijo nerešljive, se je zrcalila tudi v delu same šole.
Strokovni delavci sčasoma niso bili več kos učencem. Ti
so se vedli vsak dan slabše. Šola je zgubljala ugled in
nazadnje celo zaslovela po svojih slabostih. Noben učitelj
si ni želel delati tam ... Toda ... Razmere so se v zelo
kratkem času zelo spremenile. Kako se je zadeve lotila
dejala Andrea Charman, ki je postala ravnateljica
zloglasne šole kmalu po tem, ko jo je inšpekcija uvrstila
najnižje na lestvici? >>Klik!!!<<
V VIETNAMU JE ŠOLSTVO DRAGA REČ
"Če hočete v šolo v Vietnamu, morate vse plačati.
Vlada ne zmore zagotoviti denarja za šolanje vseh," je povedala
triindvajsetletna diplomantka literature in angleščine
Quyinh Huong Franz. Revni imajo slabše možnosti izobraževanja.
Po obvezni osnovni šoli, ki traja od šestega do enajstega
leta, lahko starši vpišejo otroke na poklicne šole. V teh
šolah, ki tudi niso brezplačne, lahko enajstletniki pridobijo
spretnosti za takojšnjo zaposlitev. Postanejo lahko pleskarji,
zidarji, krojači, šivilje, kuharji ... Otroke, ki jih izobražuje
le življenje, vidimo na ulicah kot prodajalce razglednic,
sadja, pijač in hrane. Turistom, denimo, ponujajo ananas
na peščenih plažah obmorskih krajev. Tako je tudi v mestecu
Hoi An v srednjem Vietnamu, od koder prihaja Bo Cau - tako
jo kličejo ljubkovalno .... . Oblasti v Vietnamu bi se
morale učiti od evropskih vlad, kako poskrbeti za mlade
in njihovo prihodnost. >>Kliknite<< in
preberite več!
PREDŠOLSKA VZGOJA
"K pisanju me je spodbudila želja, da bi starši otrok
v prvem starostnem obdobju več sodelovali pri vseh dejavnostih,
ki jih ponujam kot vzgojiteljica. Kljub trudu in različnim
pobudam že več let ugotavljam, da ni večjega odziva staršev.
Premalo se zavedajo, kako pomembno je sodelovati z vrtcem
in strokovnimi delavci." Tako piše vzgojiteljica Stanka
Tofil iz Vrtca Semedela Koper. In ... vendar
je našla vez z njimi. Na drugem koncu Slovenije - v Vrtcu
Velenje, enota Lučka - pa so spoznavali Avstralijo,
življenje Aboriginov in ljubke koale. O tem Bojana Ocepek.
V prispevku Od Grofovih vod do sirarnic pa boste
zvedeli več o prvih turističnih korakih najmlajših.
|