Zvonko Pušnik, profesor likovne umetnosti, najraje
ustvarja v modrem, blizu pa so mu predvsem abstraktni motivi.
Zelo rad tudi kipari in ustvarja zlasti iz lesa, gline
in mavca, čeprav je za diplomo na Pedagoški fakulteti v
Mariboru izbral fotografijo. Poučuje na osnovni šoli v
Zrečah, a v minulih dneh bi ga tam zaman iskali - udeležil
se je namreč X. likovnih prijateljevanj, že tradicionalne
likovne kolonije v Slovenskih Konjicah (od 19. do 22.
maja letos). Lani in predlani smo iz uredništva Šolskih
razgledov med konjiške umetnike napotili akademsko kiparko
Anko Hribar Košmerl (dolga leta je tudi poučevala matematiko
na Plečnikovi gimnaziji v Ljubljani), letos pa je "naš" umetnik,
ki ga z nekaj njegovimi deli predstavljamo v tej številki
našega časnika. Od srede in do danes je v Slovenskih Konjicah
ustvarjal skupaj z Martino Fajt Koritnik, Narcisom Kantardžićem,
Bonijem Čehom, Andrejem Hermanom, Janezom Pirnatom, Bogdanom
Čobalom, Stanetom Jarmom, Marijo Prelog, Rudijem Španzlom
in Zvestom Apolloniem.
DIJAŠKI DOMOVI
Društvo vzgojiteljev dijaških domov Slovenije je 9. aprila
letos v Dijaškem domu Celje, kjer je tudi sedež Skupnosti
dijaških domov Slovenije, pripravilo šesti strokovni posvet,
namenjen razmišljanjem vzgojiteljev o vzgojno-izobraževalnem
delu v domovih in o njegovi razvojni perspektivi. Odzvali
so se predvsem tisti, ki razmišljajo o iskanju novih poti
in usmeritev v razvoju vzgojnega dela v domovih. Za vas
smo strnili vsebino posveta; pri tem nam
je pomagala Danica Starkl, vodja Področne skupine
za dijaške domove na Zavodu RS za šolstvo. Klik! Pogovorili
smo se tudi s predsednikom Skupnosti dijaških domov Slovenije Zdenkom
Rožmanom, ki nam je zaupal, kakšne težave tarejo dijaške
domove. A o tem več v ŠR!
POUČEVANJE GATSBYJA
Za esej na letošnji maturi sta predvideni dve deli, in
sicer drama Pygmalion (letos zadnjič) ter roman Veliki
Gatsby. Na Gimnaziji Novo mesto, kjer poučuje mag. Janez
Gorenc, so se dogovorili, da najprej predelajo Gatsbyja,
šele potem Pygmaliona. V četrtih letnikih imajo na voljo
dodatno uro angleščine na teden, ki naj bi jo porabili
za pouk književnosti. Sam se je odločil, da književnosti
ne poučuje po eno uro vsak teden, kot je to počel sprva,
pač pa strnjeno. Tako se lahko bolj posvetijo besedilu,
vzporedna obdelava preostale snovi bi jih le motila ... Kliknite
in preberite! Morda bodo profesorjeve bogate izkušnje
pomagale tudi vam!
O EGOIZMU MED ČAKANJEM
Kadar čakamo, so minute dolge. Vlečejo se kot kurja čreva.
Kadar čakamo, vidimo samo sebe, razkriva človeške slabosti
naš stalni šaljivec Toni Gašperič. Samo mi čakamo.
Mi čakamo najdlje in samo nam je grozno, ker moramo čakati,
saj nam ne gre nič bolj na živce kot čakanje. Pa naj čakamo
v trgovini, pri zdravniku, zobozdravniku, na cestninski
postaji ali na hostijo pred oltarjem. Kadar čakamo, so
počasni vsi tisti, na čigar storitve čakamo. Počasni so
uradniki, počasni so dohtarji, počasne so medicinske sestre,
počasni so natakarji, duhovniki, cariniki, policaji, počasni
so gasilci. Ti slednji sploh pridejo vedno takrat, ko je
že prepozno. Vsi so cepljeni proti hitrosti ... Klik!
DISLEKSIJA POD VRBO
Disleksični otrok in disleksični odrasli opazujeta, sklepata,
se učita drugače. Imata svoj učni slog. Imata svoje strategije
tako pri učenju kot sredi življenja. V informacijski družbi
začenjamo ceniti drugačnost, izvirnost, posebno znanje.
Vse to mnogi disleksiki dosežejo, saj se učijo na zelo
samosvoje načine. Ali učitelji prepoznamo posebne zmožnosti
svojih učencev in študentov? Ali razumemo njihov učni slog?
Ali delodajalci znamo uporabiti njihove posebne sposobnosti?
Kdo je in kdo ni disleksik, kako se disleksik uči, kako
razmišlja, kako se obnaša, kakšne občutke ima? Kliknite in
preberite z zanimivo anekdoto začinjen zapis dr. Dušane
Findeisen. Gotovo si boste zaželeli izvedeti še več
o disleksiji, zato pokličite na Šolske razglede in se prijavite
na predavanje svetovno znane profesorice ...
|