|  
                        
                    V mestu cvetja, vina in prijateljev, med skrivnostno
                        Konjiško goro in zlatimi griči vinorodnih Škalc, je bilo
                        spet nepozabno. Slovenske Konjice so gostile IX. likovna
                        prijateljevanja. Umetniki so se prepustili ustvarjanju
                        in druženju z domačini. Med udeleženci je bila tudi letos
                        akademska slikarka Anka Košmrl Hribar (predlagali smo
                        jo Šolski razgledi). Anka, tudi profesorica matematike
                        (dolga leta je poučevala ta predmet na ljubljanski Plečnikovi
                        gimnaziji), je zadnja leta povsem namenila likovnemu
                        ustvarjanju. Z barvami in oblikami odstira nove razsežnosti
                        dialoga, v simboliki njenih del se odslikavata lepota
                        in zahtevnost. Upodablja čarobne trenutke, netenje isker
                        in plamen ognjevitosti, ki prebuja našo spečo notranjo
                    moč. 
                    Ob Anki so v prijaznem mestu ob Dravinji ustvarjali
                        še Ivana Andrić Todić, Andreja Blimen, Boni Čeh, Bogdan
                        Čobal, Jože Denko, Martina Fajt Koritnik, Andrej Herman,
                        Andrej Pavlič, Janez Pirnat in Branko Simčič. Z nekaterimi
                        deli se predstavljajo tudi v tokratnih Šolskih razgledih. Slikali,
                        kiparili in družili so se tudi v majicah Šolskih razgledov.  
                    ŠOLNINE ZA ŠTUDENTE? 
                    Jasna Kontler Salamon se je tokrat razpisala o
                      visokošolskih šolninah, ki jih zagovarja tudi rektor Univerze
                      v Ljubljani, dr. Jože Mencinger. Do zdaj se je o njih že
                      večkrat govorilo, toda Slovenski študenti so se vselej
                      izredno burno in tudi izredno enotno nastopali proti vsakršni
                      šolnini za redni dodiplomski študij. Torat se še niso oglasili?
                    Kaj se bo zgodilo? Vas zanima več? Preberite v ŠR! 
                    NACIONALNI PREIZKUSI ZNANJA 
                    Naša novinarka je ugotavljala,
                      kako otroci in starši sprejemajo preizkuse, kako vplivajo
                      na pouk, kakšne spremembe so vpeljali
                      v primerjavi z lani,... Letos še niso obvezni, toda kljub
                      temu se je zanje odločila večina učencev. "Morda prav zaradi
                      prostovoljnosti," ugotavlja dr. Cveta Razdevšek Pučko, "Učenci
                      z udeležbo ne tvegajo ničesar, lahko samo pridobijo. Želijo
                      tudi preveriti svoje znanje na preizkusu, ki učencem in
                      njihovim staršem ter učiteljem omogoča primerjavo z nacionalnimi
                      dosežki. Prav neobveznost omogoča, da se udejani načelo preverjam
                    se in ne preverjajo me." Več v ŠR! 
                                          ROMUNIJA: MRZLE UČILNICE, DOLGOČASEN POUK 
                    Učiteljici Alenka Cizel in Lucija Kevo z
                      nami delita izkušnje iz Romunije. ... Prvo presenečenje
                      sva doživeli že v letalu. Pod nama se je odpirala siva
                      pokrajina, sicer polna gozdov, a brez zelene barve, kakršne
                      smo vajeni na naših travnikih. Po pristanku sva doživeli
                      topel sprejem naše romunske gostiteljice učiteljice in
                      njenega soproga, prav tako učitelja na isti šoli ... Seveda
                      naju je zanimalo vse, kar je povezano z vzgojo in izobraževanjem.
                      A tu sva doživeli negativna presenečenja ... Kliknite in
                    preberite več! 
                    POKLICNA MATURA - ANGLEŠKI JEZIK 
                    Alenka Divjak se sprašuje ali naj bodo v strokovnem
                      in poklicnem šolstvu pri angleščini bolj zastopane splošne
                      teme ali jezik stroke. Meni še, da je največji problem
                      poklicne mature brez dvoma ocenjevanje krajšega in daljšega
                      sestavka (druga izpitna pola). Kljub podrobnim navodilom
                      o ocenjevanju posameznih segmentov, kot so vsebinska ustreznost,
                      jezikovna natančnost, besedišče in register, oblika in
                      vezljivost, prihaja med učitelji do (pre)velikih razhajanj
                    v ocenah. Podrobneje se seznanite s ŠR! 
                   |