ZMAGOSLAVJE V PRAGI IN GRENKOBA DOMA
V redni kolumni Jasna Kontler Salamon tokrat opisuje, kako se je Evropsko združenje študentskih organizacij - ESIB dobro odrezalo na nedavni ministrski konferenci v Pragi o uresničevanju Bolonjske deklaracije v evropskem visokošolskem prostoru. Predvsem je pohvale žela generalna sekretarka združenja Manja iz Prlekije, ki je lani diplomirala na mariborski univerzi, tri leta pa je že profesionalno zaposlena na Združenju v Bruslju. Pretekla leta so priprave na evropsko harmonizacijo visokega šolstva vsaj uradno potekale brez študentov. Kot kaže, pa se stvari spreminjajo. Več lahko preberete v Šolskih razgledih.

VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZA VSE
V dveh prispevkih Breda Senčar govori o vseživljenjskem učenju. V prvem Vseživljenjsko učenje za vse osvetli to področje, kot ga opredeljuje evropski Memorandum, kjer je znanje pripoznano kot najpomembnejši dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja, pa tudi kot dejavnik kulturne in osebnostne rasti človeka. Glede na primerjalne podatke o vlaganjih, izobraževalni infrastrukturi in vključenosti prebivalcev v izobraževanje odraslih v Sloveniji bi lahko rekli, da razmere pri nas niso najboljše, čeprav smo marsikaj postorili na sistemski in programski ravni. Resnično enakost bo morala država izkazati tudi pri financiranju. S proračunom, spremenjeno davčno politiko in drugim.

V drugem prispevku Od zibelke do groba avtorica opiše šest temeljnih točk Memoranduma (temeljne spretnosti za vse, večja vlaganja v človeške vire, inovacije v poučevanju in učenju, vrednotenje učenja, premislek o usmerjanju in svetovanju, pripeljimo učenje bližje domu)

in poudari, da so za uresničevanje ciljev iz Memoranduma odgovorni vsi resorji. V poročilu, ki ga moramo pripraviti za Bruselj, bodo strnjene ugotovitve o tem, kaj smo in kaj bomo storili za uveljavitev vseživljenjskega učenja; kje smo in kje nismo uspešni. Kliknite, če želite vedeti več o tem.

PREVERITI, ALI SMO DOSEGLI ZAČRTANE CILJE
S predsednico Državne komisije za vodenje nacionalnih preskusov znanja v devetletni osnovni šoli dr. Cveto Razdevšek Pučko smo se pogovarjali o prednostih in pasteh zunanjega preverjanja znanja, upoštevanju različnih ravni in vrst znanja, kako se je spremenil Pravilnik ter kako naj bi bil sestavljen preskus, da bi zajemal različne ravni znanja (pri čemer bi moralo obvladovanje minimalnih standardov zadoščati za pozitivno oceno).

NIKOLI NI PREPOZNO
Bleddyn Williams je vodja centra za mednarodno sodelovanje v Hammersmith & West London Collegu, šoli, ki v otoški prestolnici slovi po dobri opremljenosti in številnih izobraževalnih programih za mlade in odrasle. Njihovo delo temelji na načelu vseživljenjskega učenja. Kot pravi naš sogovornik, nikoli ni prepozno, da usvojimo znanje in spretnosti, ki v življenju odprejo nove poklicne poti in osebno zadovoljstvo. "Na šoli imamo restavracijo, frizerski in kozmetični salon, agencijo za posredovanje letalskih kart in tam študentje delajo. Njihove storitve ponujamo tudi javnosti," pripoveduje. Pogovor z njim si lahko preberete v Šolskih razgledih.

KAKO IZBRATI NOVEGA SODELAVCA
Ravnatelji pogosto čutijo pomanjkanje primernih kadrov za zaposlitev. Zgodi se tudi, da je prijavljenih več ustreznih kandidatov in takrat je treba preudarno izbrati. A včasih se temu premalo posvetimo. Od obojestranskega vtisa je odvisno, kakšen bo izid srečanja. Ravnatelj je javni delavec, osebnost, ki mora prihodnjega morebitnega sodelavca prepričati s svojim nastopom; obenem mora potešiti svojo poslovno radovednost in diplomatsko opazovati nebesedno plat sporočanja. Nekaj nasvetov, kako lahko to stori, poda Mira Rutar Arh. Poglejte si v našem časniku.

Sonja Votolen je predmetna učiteljica z Osnovne šole Frana Lešnika Vuka iz Slivnice pri Mariboru. Na nedavnem literarnem večeru je predstavila izpovedne lirske pesmi o ljubezni, odnosih, naravi. Ustvarjalna učiteljica se v svojem prostem času ukvarja tudi z likovnim ustvarjanjem, predvsem rada slika na svilo (nekaj njenih izdelkov si lahko ogledate na straneh našega časnika). Pogosto piše tudi za Šolske razglede in v svojih prispevkih tenkočutno opozarja na težave, s katerimi se dnevno srečujejo mladi, ki živijo z epilepsijo. Če bi njihovo bolezen bolje poznali (tudi učitelji), bi jih laže razumeli in jim omilili težave.

SAMOSTOJNOST IN ODGOVORNOST
V stalni rubriki Kje vas in nas šola žuli. Tereza Žerdin piše o tem, kako pomembno je otroka naučiti samostojnosti. Kaj bi lahko storili starši in učitelji, da bi zmanjšali otrokovo nesamostojnost in povečali njegovo odgovornost za opravljanje del, ki jih zmorejo?

Najprej je treba vedeti, kaj otrok zmore. Velikokrat otroke podcenjujemo in jih prikrajšamo za priložnosti, ko bi dela lahko opravljali sami, zanje tudi prevzemali odgovornost in doživljali zadovoljstvo ob uspehu. Prav tako jih velikokrat precenjujemo, tako da zahtevamo od njih več, kot zmorejo. Občutek neuspeha jim jemlje veselje, da bi se še česa lotevali sami. Prva stopnica na tej poti je torej precej zahtevna, kajti presoja otrokovih zmožnosti ni nikoli preprosta, še zlasti, če otroku ne omogočimo, da bi nam jih razkril.

OTROŠKE LJUDSKE PESMI NOVI KOS
Alenka Jenko, profesorica razrednega pouka na Osnovni šoli Stražišče, podružnični šoli Žabnica, je v rubriki List iz dnevnika opisala, kako je s svojim zborom v Ljubljani predstavila

kaseto otroških ljudskih pesmi z naslovom Novi kos. Kaseta je nastajala dolgo in vanjo so vložili veliko truda. Pomagal jim je tudi skladatelj in etnomuzikolog Julijan Strajnar. Izbral in na novo je priredil nekaj otroških pesmi, ki so jih v sodelovanju z glasbenonarodopisnim institutom SAZU posneli na kaseto. Zanimivo izkušnjo preberite v Šolskih razgledih.

PLAVALNO OPISMENJEVANJE
Svoje uspešno delo na tem področju predstavlja Zavod za šport Slovenije.