|
 
Slovenski vrtci so se sredi letošnjega aprila predstavili širši javnosti malo drugače. Domiselno. Na kulturnem dnevu, ki poteka vsaki dve leti, so se predstavili najustvarjalnejši med zaposlenimi – strokovni delavci in drugo osebje. Večina med njimi je ljubiteljskih umetnikov samoukov, nekateri so celo šolani. Na razstavi so prikazali vse mogoče likovne stvaritve, ročna dela in celo idrijsko čipko. Na prijetni svojevrstni prireditvi je zadonela tudi pesem. Oder so zasedli pevci solisti, zbori in inštrumentalno-vokalne skupine. Zbrane so očarali z bogatim in posrečenim izborom skladb. Utrinke »Klik!« s prireditve obširneje predstavljamo na 12. strani. Del likovne ustvarjalnosti razstavljalcev pa v tokratnih Šolskih razgledih tudi za vas …
NAJ BO PREGLEDNO
Pregledno preverjanje in ocenjevanje znanja je nujno in zelo pomembno na vseh ravneh izobraževanja. To med drugim pomeni, da lahko učitelj ocenjuje le preverljive standarde znanja. Tako so ugotovili udeleženci mednarodne znanstvene konference Vrednotenje in ocenjevanje v vzgoji in izobraževanju. Opozarjajo namreč, da zdajšnja zakonodaja ne zagotavlja preglednih meril in prav takega ocenjevanja. Menijo, da je treba na nacionalni ravni oblikovati jasne minimalne standarde znanja za vse osnovnošolske in srednješolske predmete … »Klik!«
… ALI DRUGI TUJI JEZIK?
Starša šolarja slovenske devetletke v Slovenski Istri sta napisala odprto pismo ministru za šolstvo in šport. Skušata ga seznaniti s problemom, s katerim se spoprijemajo na njihovem območju v zvezi s poukom italijanskega jezika, ki je pri njih predpisan kot t. i. jezik okolja in se ga otroci učijo dve uri na teden. Želita si, da bi se minister poglobil v problematiko in sprožil ustrezne vzvode, da se premaknejo te pereče zadeve z mrtve točke in se zboljšajo razmere za učenje italijanskega jezika na slovenskih šolah v Slovenski Istri. Preberite v ŠR!
REVOLUCIJAJAJA ...
Pojem revolucija je bilo nedavno zelo pogosto slišati, ko so domači in tuji strokovnjaki na Brdu pri Kranju razpravljali, kako se naj šola odzove na družbene izzive in kako naj spodbuja inovativnost in ustvarjalnost. Šolsko ministrstvo je namreč ob podpori Evropske komisije o tej temi pripravilo konferenco, s katero je želelo vsebinsko obogatiti predsedovanje Slovenije svetu EU. Skoraj vsi govorci so se sicer strinjali, da bo treba evropske izobraževalne sisteme temeljito prevetriti. A slišati je bilo tudi opozorilo, da ne bo odveč previdnost pri rabi besede revolucija, ko gre za izobraževanje – ne bi si je namreč želeli na ulici namesto tam, kjer jo potrebujemo … Kaj o tem meni eden najbolj zaželenih svetovalcev ter predsednik Fundacije za ekonomske trende Jeremy Rifkin? »Klik!«
KAJ PA ŠOLNIKI?
Minister Gregor Virant je dejal: »Nič nedopustnega in nepravilnega ne bi zagrešili, če bi se v socialnem dialogu plačna razmerja spremenila nekoliko v škodo učiteljev. Ti so bili v minulih letih v boljšem položaju kot drugi, saj so po letu 2002 plače naraščale edino v vzgoji in izobraževanju; ponekod drugod v javnem sektorju so celo realno padale.« … Profesorica razrednega pouka Darja Sodnik se je zamislila nad to trditvijo, saj je prepričana, da s takimi izjavami jemljejo učiteljem vso veljavo in ugled v širši javnosti. Več v ŠR!
ZOPER NASILJE
Odnos mladih do homofobije je odvisen od šolskega ozračja, vrste šole in, seveda, od njihove splošne izobrazbe. Med pomembnejšimi dejavniki je odprtost šole za mednarodna dogajanja, seveda pa je tudi pomembno, koliko so odprti učitelji. Tako Romana Frankovič, predstavnica Amnesty International Slovenije, ki je skupaj s sodelavko Majo Pan o tej temi ozaveščala mlade na Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Predstavljata izkušnje o tem, kako se na delavnice odzivajo dijaki in profesorji, koliko to temo sploh obravnavajo v šoli … Saj res: ste že kdaj slišali za učiteljico, ki je pri nareku izgovorila besedo lezbijka? »Klik!«
|
