|
 
Že v otroštvu je rada poprijela za barvice, čopič, kredo … Skratka, rada je slikala, tako kot to z veseljem počne večina otrok. Potem so bila obdobja, ko je ustvarjala več, drugič spet manj. Zdaj Nadja Sevnik, vzgojiteljica v Vrtcu Pod Gradom v Ljubljani, slika takrat, ko začuti željo po izpovedi posebno močnega doživetja ali trajnejšega čustvenega stanja – tako je zapisala sama. In tudi to, da morda prav zato njene slike niso realistične, temveč predvsem ekspresivne. Pa si jih oglejmo v teh Šolskih razgledih …
Z LJUDMI IN NE ZA LJUDI
Šole pogosto primerjamo s proizvodnimi podjetji, predvsem na področju zagotavljanja kakovosti. V tem pogledu naj bi se šole marsikaj naučile od gospodarskih organizacij. Glavni spodbujevalec razvoja kakovosti pri podjetjih je konkurenca, tekmovalnost med podjetji, ki proizvajajo enake izdelke. Rezultat te tekmovalnosti je, da se podjetja, ki napredujejo v kakovosti, ohranjajo in razvijajo, tista, ki zaostajajo, pa prej ko slej propadejo. To načelo je pri kritikih tovrstnih primerjav nevzdržno, češ da šole zaradi tekmovalnosti ne smejo priti v položaj, ko bi propadle. S takim stališčem pa zaščitimo slabe šole oziroma šole, kjer ni prizadevanj za dvig kakovosti. Ali je to sprejemljivo? Vsekakor ne, če ne najdemo drugega vzvoda za dvig kakovosti, kot je tekmovalnost, odgovarja Jože Mlakar s Škofijske klasične gimnazije. »Klik!«
SARAJEVO
»Sarajevo. Mesto, kjer se srečata Vzhod in Zahod. Pisano, barvito, slikovito kot le malokatero. Imela sem ga priložnost ponovno obiskati, občudovati različnost, mešanje kultur. Aktiv svetovalnih delavcev Upravne enote Šmarje pri Jelšah je namreč organiziral obisk Osnovne šole Skender Kulenović Dobrinja- Sarajevo, gostitelji pa so nam z veseljem pokazali največje kulturno-zgodovinske znamenitosti mesta. Kljub vsemu hudemu, kar so prestali, ostajajo Sarajlije odprti, komunikativni in vedri,« pripoveduje Zlatka Janžek, ki v novi številki Šolskih razgledov razgrinja življenje, spomine in zdajšnji šolski utrip sarajevskih učencev in njihovih učiteljev.
KJE JE ŽAR MLADIH SRC
Mladi so neprestano bombardirani z instant srečo. Kako naj torej razvijejo resnično zdrave korenine, temelje, samopodobo? Pogosto imam občutek, da mlade navijemo na natezalnico idealov sodobne, prevečkrat plitke družbe, malo cukamo sem, malo tja. Povzročamo zmedo. Premalo jih prepoznamo v njihovih osebnih odličnostih. Ta razkorak med jaz sem in tem, kaj je pričakovano, ovrednoteno v družbi s petico, je prevelik, zato mladi pogosto poiščejo pot umika iz realnosti … Tako razmišlja profesorica pedagogike in sociologije Lučka Šantl, svetovalna delavka v Dijaškem domu v Mariboru. S »klikom« lahko vstopite v dijaški svet, ki med drugim razkriva pridih drugačnosti – domiselno sproščanje mladih ob zvokih gonga in petju tibetanskih posod …
STRES
Poklicni stres pri učiteljih in nekateri njegovi znaki
Veliko je bilo že napisano o poklicnem stresu in izgorelosti (kot posebni obliki stresa) pri učiteljih, vendar je na ravni delovanja šole in upravljanja šolskega sistema sorazmerno malo narejenega za njuno zmanjšanje. Učitelji, vodstva šol in upravljalci šolskega sistema morajo spoznati in dojeti, da poklicni stres učiteljev ni individualni problem ali celo psihična šibkost posameznika, temveč pojav, ki zadeva celotno šolstvo. Je pojav, ki lahko prizadene katerega koli učitelja, ne glede na spol, starost, izkušnje ali šolski sistem. Prelistajte sveže Šolske razglede in si preberite razmišljanja ter ugotovitve Branka Slivarja o tem, kaj je sploh poklicni stres pri učiteljih in kateri so nekateri njegovi znaki.
TOŠO VABI - Z MEDALJO IN ČOPIČEM
Razstava o Josipu Primožiču ne zaudarja po morbidnih starih cunjah, pač pa je razstava svetlobe in širine duha. Tošo Primožič je to širino nosil v sebi in to sporočilo prinaša tudi razstava, ki je nastala tudi na pobudo učiteljev in s pomočjo učencev Osnovne šole Draga Kobala iz Maribora. Tudi zato je vredna ogleda. Več o tem že
»s klikom« ali na svežih straneh Šolskih razgledov – Športni pogled Nika Slane.
|
