Učiteljskemu poklicu se je predal zaradi energije in
dinamičnosti, ki jo sproščajo mladi ljudje. A to ni bila
njegova edina življenjska izbira. Pot ga je z doma med
deželama Martina Krpana in Petra Klepca popeljala tja
do Kvarnerja, nato na Štajersko, v Ljubljano in nazadnje
v Izolo. Zamenjal je veliko poklicev, toda najljubšega
hobija nikoli. K slikanju se zmeraj znova zateka - kljub
času, ki mu med šolskimi klopmi kar izpuhteva.
Slike Antona Kovača, učitelja strežbe na Srednji gostinski
in turistični šoli Izola, nam bodo popestrile prvo "evropsko" številko
našega časnika.
VSEGA JE KRIVA DEVETLETKA
Vse besede, napisane in izrečene o devetletki - preobremenjenost,
težke torbe, izbirni predmeti - so Sanjo Veličković pripravile
k pisanju. Tako kot se moramo naučiti hoditi in govoriti,
moramo obiskovati tudi osnovno šolo. Eni so pri tem bolj
uspešni, drugi manj, toda tako je zmeraj v življenju. Imamo
torej devetletko, živimo v demokratični državi. Krasno.
Spet lahko ugotavljamo, kaj vse so drugi naredili narobe
- to je eden od največjih uspehov naše nove države, da
lahko povemo, kar mislimo. Žalostno pa je, da povemo in
vidimo vedno samo tisto, kar hočemo in želimo sami. Pogosto
pozabimo, da nismo sami na tem svetu, v tej državi, šoli,
vrtcu, klubu. ... Pohvalimo to, kar je v redu. Pogovorimo
se o stvareh, ki se nam zdijo pomanjkljive, in skupaj najdimo
rešitev. Klik!
PRENOVA PROGRAMOV
Kot strela z jasnega je Ksenijo Suban Horvat presenetila
novica, da bo pouk naravoslovja na poklicnih šolah potekal
le še nekaj let kot samostojni predmet. Potem bodo naravoslovne
vsebine zajete v strokovni predmet, ki ga bodo poučevali
učitelji praktičnega pouka in s končano V. stopnjo izobrazbe.
Sprva so zbrani obnemeli, nato pa so se začeli spraševati,
ali ne gre morda za kakšno novo, za lase privlečeno zgodbico
o Butalcih. Učitelji naravoslovnih predmetov namreč vedo,
kako težko je abstraktne vsebine razložiti tako, da so
razumljive, vendar ne preveč poenostavljene ... Preberite
v ŠR!
MEDNARODNO
Slovenci že od nekdaj radi potujemo. Ne odkrivamo le bližnjih
svetov, temveč tudi bolj oddaljene. Privlačijo nas druge
kulture, drugi običaji. Zadnja leta zaznavamo, da je čedalje
bolj pisano tudi na naših ulicah. Takoj pomislimo: tuji
turisti v Ljubljani. Pa so res? Če niso, kje se lahko šolajo
njihovi otroci? Pri nas je več tujih šol, predvsem ameriških,
želelo ustanoviti podružnice, vendar so si premislile ...
Raziskali smo, kakšne možnosti imajo. Več v ŠR!
NOČNI ŠOLSKI MARATON
V naši stalni rubriki List iz dnevnika ravnatelj II. gimnazije
Maribor Ivan Lorenčič z vami deli nepozabne trenutke
nočnega dogodka na njihovi šoli: "... Ob šestih zvečer
začnejo prihajati prvi dijaki, ki so imeli vstopnice. Niso
bili prvi: tisti, ki so ostali brez vstopnic, so bili v
šoli že uro pred njimi. Ko začneta Slon in sadež ob 20.
uri zabavati skoraj štiristo dijakov, se maraton začne.
Sledi očarljiva plesna predstava Studia Arabela Luna, občinstvo
navduši naše gledališče Gnosis z Bejbami. Neskončno uživam
ob ustvarjalnosti naših dijakov. Ko se malo pred četrto
uro zjutraj pojavi Vlado Kreslin, doseže navdušenje vrhunec.
... Opazujem dijake. Vneto pojejo z njim, prve ljubezni
si izmenjujejo prve poljube, nekateri pa sanjajo svoje
sanje. ..."
MOSTOVI MED RODOVI
Misel na sočloveka je vse redkejša vrednota, zato je prostovoljstvo
zelo pomembno in dragoceno, piše Dušica Kunaver. Zelo
malo ljudi se prostovoljno ukvarja z ostarelimi in osamljenimi.
Premnogokrat je v zadnjih letih spoznala, kako hitro smo
iz socialnih vod zaplavali v kruti kapitalizem, kjer je
misel na sočloveka vse redkejša vrednota. Lani jo je Društvo
za razvijanje prostovoljnega dela iz Novega mesta povabilo,
da je o slovenskih šegah predavala prostovoljcem, ki lajšajo
samotne dni ostarelim. Dogodka ne bo pozabila. Pokukajte
v ŠR in preberite, kaj jo je prevzelo.
TAKO MLADI IN TAKO IZPRIJENI
Mnogi mladi prestopniki, ki izpadejo iz šol in pristanejo
na ulici, so končali šole, ki že zdaj ne vodijo nikamor,
ker ne dajo dovolj razgledanosti za preživetje v informacijski
družbi. Prestopništvo mladih je že v preteklosti motilo
in strašilo odrasle in je zmeraj držalo zrcalo družbi odraslih.
Kaj storiti? Postaviti mladim meje, vpeljati več pravil
in reda, se ukvarjati z vzgojo ali mladim na stežaj odpreti
vrata v kulturo, se sprašuje in išče odgovore dr. Dušana
Findeisen. Kliknite in preberite, kako razmišlja
o mladini, ki najde zavetje na ulici.
|