Slovenec je s pesmijo pozdravljal pomlad, pesem je
dajala takt njegovemu delu, s pesmijo je zasnubil dekle,
v pesem je zapisal dogodke svoje preteklosti. In še nekam
je zapisal vesele in žalostne strani svojega življenja
in zgodovine: na panjske končnice.
Isto mesto, kot ga v zgodovini glasbe zavzema ljudska
pesem,v zgodovini likovne umetnosti pomeni naše ljudsko
slikarstvo na panjskih končnicah. Pesem, ki je imela vstop
vedno in povsod odprt, je vstopila tudi v ta enkratni svet
ljudske umetnosti. Edini narod na svetu smo, ki je ustvaril
umetnost panjskih končnic … Sprehodimo se med njimi po
straneh tokratnih Šolskih razgledov. Na strani 9 pa še
nekaj namigov, kako je mogoče s panjskimi končnicami preplesti
pouk.
BOMO UVAŽALI UČITELJE NARAVOSLOVJA
IN TEHNIKE?
Ob pogledu na prijavne rezultate se Jasna Kontler -
Salamon sprašuje, ali med vsemi temi preštevilnimi
kandidatkami in kandidati za razredni pouk res ni nikogar,
ki bi bil sposoben študirati in nato poučevati naravoslovne
in tehnične predmete? Prepričana je, da je takih precej,
a se jim očitno zdi študij razrednega pouka privlačnejši
ali pa se jim nemara zdi bolj privlačno delo razrednih
učiteljev. Zelo verjetno je, da bo med tistimi, ki ne
bodo sprejeti na študij razrednega pouka, veliko takih,
ki bi lahko bili dobri učitelji omenjenih predmetov.
Zelo verjetno pa je tudi, da teh ti kandidati niso zapisali
na drugo ali tretje mesto svojih vpisnih želja … Več
o tem v svežih Šolskih razgledih.
LITERARNI
IN GLEDALIŠKI ZGODOVINAR DUŠAN MORAVEC
Akademik Dušan Moravec je bil rojen leta 1920 v
Ljubljani. Diplomiral je iz slovenske in svetovne književnosti.
Od leta 1981 je redni član Slovenske akademije znanosti
in umetnosti. Je gledališki in literarni zgodovinar, bil
je dramaturg in urednik. Posebej se je posvetil zgodovini
slovenskega gledališča od nastanka leta 1892. Njegovi literarni
ljubezni sta Cankar in Shakespeare. Napisal je več monografij
slovenskih igralcev in režiserjev. Zanimale so ga gledališke
kritike. Izdal je dvaindvajset knjižnih del in uredil še
več knjig zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev.
Ljubezen do literature in gledališča ga je prevzela že
v zgodnjih najstniških letih …»Klik!«
KAPITALIZEM – ČLOVEKOV ZAVEZNIK?
"Če
bi Al Gore knjigo pisal danes, bi bila resnica o podnebnih
spremembah še bolj črna," je ob predstavitvi knjige
Neprijetna resnica nekdanjega ameriškega podpredsednika
Alberta Arnolda Gora 12. marca letos povedala dr.
Lučka Kajfež-Bogataj z Biotehniške fakultete Univerze
v Ljubljani. Ob slovenskem prevodu knjige – izdala jo je
Mladinska knjiga, pripoveduje pa o svetovni nevarnosti
ogrevanja ozračja – je seznanila novinarje z neprijetno
stvarnostjo, ki zahteva takojšnje ukrepanje človeštva.
Podatki kažejo, da se podnebje zelo spreminja. Prelistajte
nove Šolske razglede, saj znanstvenica razkriva neprijetno
resnico tudi za Slovenijo …
BREME
ALI PRILOŽNOST
Za učitelja je koristno, če ve, kaj učenci od tujega jezika
pričakujejo, zakaj se ga bolj ali manj radi učijo. Učenje
tujih jezikov v naših šolah in drugje po Evropi je obvezno
in kot tako breme za marsikaterega dijaka. Obenem je tudi
priložnost, pravica in celo privilegij. Metodike tujih
jezikov zahtevajo, da naj bi pri tujih jezikih dijake vodili
k avtonomiji. Zadnje čase pri nas govorimo tudi o avtonomiji
učiteljev. To je skupna zadeva enih in drugih. Strokovno,
idejno, socialno in človeško avtonomen učitelj lahko razvija
avtonomijo tudi pri dijakih. Le skupaj lahko ustvarjajo
dober pouk in so kos zunanjim pritiskom, ugotavlja Alenka
Divjak.
Do učenja, ki bi bilo več kot le lov na ocene, o poteh
motivacije … že s »klikom!«
GLEDA
NAS VELIKI BRAT
Striptiz in seksanje pred televizijskim avditorijem
v Velikem bratu sta poskrbela za še večjo gledanost tega
menda največjega resničnostnega šova v svetu zabave. Striptizeta,
ki je izvedla oba podviga, se pravi, da se je slekla pred
televizijskimi kamerami in da se je poseksala prav tako
pred televizijskimi kamerami, je razdelila gledalstvo,
predvsem pa poskrbela za zgražanje tistih, ki bi to storili
tudi sami, pa so preveč sramežljivi, zašpehani ali še kako
drugače zavrti. Toni Gašperič je tudi tokrat poskrbel
za dobro voljo. Ob branju njegovih duhovitih zgodbic se
lahko prisrčno nasmejete … »Klik!«
|