|
 
Dragan Potočnik. Mariborčan
in svetovljan. Predava zgodovino kot docent na Pedagoški
fakulteti v Mariboru. Raziskuje zgodovino Slovencev od
sredine 19. stoletja do leta 1941, ukvarja se z didaktiko
zgodovine, predvsem pa ga poznamo kot poznavalca zgodovine
neevropskih narodov. V želji po temeljitem spoznavanju
preteklosti azijskih narodov se vedno znova vrača v različne
dežele te celine. Je tudi pesnik (Poznate njegovi pesniški
zbirki V ritmu menjavanja moči in Popotna hrepenenja?),
predan naravi, ljudem in - življenju. Pred kratkim je
izdal monografijo Azija med preteklostjo
in sedanjostjo. V njej nastopa kot znanstvenik
in kot popotnik. Knjigo z bogato vsebino in izvirnimi
fotografijami odlikuje izrazit čut za jezik. S fotografijami
smo popestrili tokratne Šolske razglede.
UČNO GRADIVO - NOV PRAVILNIK
Ministrstvo za šolstvo je konec marca letos objavilo
predlog novega pravilnika o potrjevanju učbenikov. Je le-ta
dober
ali slab? Katere najpomembnejše spremembe prinaša? Kakšne
bodo njihove posledice? Za mnenje smo povprašali dva strokovnjaka,
dr. Martino Križaj Ortar in Janeza Globočnika.
Objavljamo tudi prispevek Urške Lunder, v katerem
se avtorica sprašuje, ali so delovni zvezki res manj pomembni
od učbenikov. >>Klik!!!<<
Kaos ali črna luknja
Z razvojem pouka naravoslovja se profesionalno ukvarjajo
na visokošolskih zavodih, na zavodu za šolstvo, na Pedagoškem
inštitutu, trudijo se nekateri učitelji na šolah in še
kdo. Pogosto je že znotraj ene institucije delo neusklajeno
in nepovezano, ugotavlja dr. Dušan Krnel. Večinoma
je prepuščeno posamezniku, da se skozi svojo mrežo poznanstev
in po svojih interesih razgleda po dejavnostih in usmeritvah
svojih kolegov na drugih področjih. Tako fiziki ne vedo,
kaj razvijajo biologi, in ti ne vedo, kam se usmerjajo
kemiki, vsi skupaj pa ne, kam težita skupna didaktika,
teorija vzgoje in tako naprej. >>Kliknite<< in preberite
več!!!
PROSTI
ČAS - KRMARITI MED PASTMI
Dvorišča med stanovanjskimi bloki že dolgo samevajo, prav
tako igrala in skrivni kotički, kjer so nekoč otroci zapluli
v svet domišljije. Bližnja grmovja tako ne skrivajo več
bunkerjev, narejenih iz kartonastih škatel, ki jih je bilo
mogoče dobiti v najbližji trgovini. Krošnje dreves se ne
šibijo pod težo plezalca, deklet, ki zavzeto skačejo gumitvist, ni
več videti. Vrvež je potihnil in mir, ki zbuja že nelagodje,
zmoti le še hrup prometa, svedra, ki vrta v asfalt ...
Prav nič novega ni, da se je preživljanje prostega časa
zelo spremenilo. Kakšen je torej postal svet otrok in mladine?
O tem smo se pogovorili z mag. Francem Prosnikom.
Razkrivamo tudi, kako neusmiljen je boj alkoholne in druge užitkarske industrije
za mlade odjemalce ter še mnogo več! >>Kliknite<< in preberite!!!
KDAJ NAJ POSREDUJE RAZREDNIK
Težavam v razredu se učitelj lahko ogne tako, da
tam vzpostavi takšne možnosti za delo, da bo uspešen. Neposredna
komunikacija
in interakcija, ki ji sledijo trdni in jasni dogovori z
jasno začrtanimi cilji, humani in spoštljivi medsebojni
odnosi z ustrezno distanco ter učiteljeva pristna avtoriteta,
so temelj in pogoj za uspešno vzgojno delovanje vsakega
učitelja. To zahteva veliko več strokovnega znanja, osebne
zavzetosti, napora in časa, strpnosti in prizadevanj ter
tudi tolerance kot zgolj beleženje in seštevanje prekrškov
ter izrekanje kazni, a dosežki so zato boljši in trajnejši
ter vplivajo na celostno oblikovanje učenčeve osebnosti,
trdi Melita Učakar z Osnovne šole Bistrica Tržič. >>Klik!!!<<!
|
