Ptujčanka Nataša Kokol, pravnica, je zaradi goreče
želje po ustvarjalnosti študirala kiparstvo in keramiko
na Šoli uporabnih umetnosti v Ljubljani. Vodila je
številne delavnice - predvsem za otroke (v sklopu Varne
hiše, Hiše otrok in umetnosti, Združenja staršev in
otrok Sezam). Zdaj se najbolj posveča odkrivanju in
razvijanju novih keramičnih tehnik. Še posebno jo je
pritegnila tehnika žganja gline raku, ki izvira iz
Japonske in je povezana z budizmom zen. Prepoznamo
jo po razpokani glazuri. Nataša izdelke oblikuje ročno,
vanje vnaša vitalnost, pristnost, preprostost in moč.
Izražajo brezčasje in stalnost v svetu nenehnih sprememb.
Navdihuje jo narava, v njenih delih odseva pokrajina
... Zdaj se je preselila na Dolenjsko in se zaposlila
v Razvojno-izobraževalnem centru Novo mesto, kjer organizira
učno pomoč in osnovno šolo za odrasle Rome in tečaje
keramike. Spremenila je okolje - morda bo glina, darilo
Zemlje, pod njenimi prsti spremenila podobo, morda
bo odsevala Krko, griče, živozelene travnike ...
OD SLAVJA DO ŠKANDALOV
Na slovenski visokošolski sceni dogodki zadnje čase kar
prehitevajo drug drugega. Najnovejša sta sočasni rojstvi
dveh novih fakultet, in to na dveh različnih koncih Slovenije.
Prva, mariborska medicinska fakulteta bo sicer morala na
formalno rojstvo počakati vsaj še pol leta, saj je na zadnji
seji vladnega visokošolskega sveta pridobila komaj strokovno
privolitev za ustanovitev. Toda vsaj za poznavalce slovenske
prakse ustanavljanja novih visokošolskih zavodov je to
že zadostno jamstvo, da bo kmalu sledilo tudi pravo rojstvo
...
Drugi pomembni dogodek je bila ustanovna seja senata nove
pedagoške fakultete v Kopru, ki je bila sicer razglašena
za fakulteto že v času, ko je bila "samo" koprska enota
ljubljanske pedagoške fakultete. Razlog za njeno predčasno
rojstvo je bil ta, da ni bilo mogoče ustanoviti univerze
zgolj z eno fakulteto. In kaj zdaj? Naša kolumnistka Jasna
Kontler Salamon piše o tem v Šolske razglede. Poglejte!
ODPRIMO VRATA KNJIGAM
Pred svetovnim dnevom knjige nekoliko več prostora namenjamo
bralni pismenosti. Za vas razgrinjamo dve raziskavi: Nataša
Bucik je vzela pod drobnogled mednarodno raziskavo
PISA 2000 - seznanja vas z interesi dijakov po svetu (Slovenci
v njej nismo sodelovali) za branje, njihovim odnosom do
branja, s tem, koliko časa namenjajo branju in kaj sploh
bero ...Več v besedilu ZAVZETOST
MLADIH ZA BRANJE.
Pred dnevi so na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani predstavili
ugotovitve še ene mednarodne raziskave, v njo so zajeti
tudi naši devet- in desetletniki. In? SLABŠE PISMENI
OD RAZVITIH je naslovila zapis Mojca Zupan.
SAMOIZOBRAŽEVANJE PO MEHIŠKO
...
ali kje so sproščeni veseljaki s sombreri. Nenavadna povezava?
Ko boste prebrali članek, boste razumeli. Napisala
ga je naša nova sodelavka. To je spomin na njeno zadnje
potovanje pred "pravo službo" ... Tako le piše:
V začetku lanske jeseni sem odšla na potovanje v Mehiko,
ki je bilo nekoliko krajše od prejšnjih, vendar toliko
slajše, saj sem ravnokar diplomirala. Odšla sem opremljena
s kolikor se da majhnim nahrbtnikom, dobro voljo in tudi
stereotipi, ki jim ne moremo ubežati. Vendar pa na srečo
za stereotipe velja, da jih lahko presežemo, če le poskušamo
dobro opazovati in vsaj nekoliko razumeti obiskano deželo
in njene ljudi.
Vedno, ko potujem, opazujem deželo tudi z vidika svojega
strokovnega področja, to je andragogike. Tu seveda ne gre
za poglobljene analize, toda ugotovitve so vseeno zanimive
in pripomorejo odpravljati stereotipne poglede ...Klik!
KAM VODI OCENJEVANJE LE GOLEGA ZNANJA
Med sredstvi za vrednotenje učenčeve prizadevnosti ima
daleč najpomembnejše mesto ocena. Je tista, ki odloča o
napredovanju učenca v družbi: o prehodu v višji razred,
vpisu v nadaljnje šolanje in še o raznih privilegijih.
Pohvale, zahvale, opomini in ukori imajo med sredstvi za
vrednotenje prizadevnosti le postransko vlogo, saj so pogosto
izrečeni le ustno. Če pa že so v pisni obliki, ponavadi
obležijo v zaprašeni mapi ali košu za smeti.
|