|
 
Tokratno številko Šolskih razgledov krasijo pravljične podobe ilustratorke Daše Abaza. Mehke in toplo obarvane, nežno pripovedujejo svoje zgodbe … Pred mnogimi leti je že njen ded, akademski slikar, likovno ustvarjal. S čopičem in barvo je vsakega očarala tudi Dašina pokojna mama, Evelina Batista Abaza – Dada, nekdanja dolgoletna likovna pedagoginja na Osnovni šoli Jakoba Aljaža Kranj. Dadi v spomin in v zahvalo za njeno dolgoletno žlahtno bogatitev šolskega vsakdana se je maja lani na šoli rodil Dadin likovni natečaj 2007 (prav v teh dneh se na Osnovni šoli Jakoba Aljaža v Kranju pripravljajo na drugi Dadin likovni natečaj). Otroške roke, ki jih je vodila iskrenost in brezmejna domišljija, so poprijele za čopič in barve … K razpisani temi Cvetja je pristopilo kar deset kranjskih šol in okoliških z več kot sto izvirnimi otroškimi slikami. Devet nagrad, avtorskih ilustracij, ki se na straneh Šolskih razgledov razpirajo pred vami, je podarila Dadina hči, ilustratorka Daša Abaza.
ZA MLADE NIČ OBETAVNO
»Na zadnji slovesni podelitvi priznanj šolam in športnim pedagogom junija lani v Postojni se je Simon Starček, direktor Direktorata za šport Slovenije, pohvalil s sistemom šolskih športnih tekmovanj – skoznje se vsako leto zvrsti približno 70.000 šolarjev in dijakov. Res, sistem je deloval in bo najbrž deloval še nekaj časa, a od omenjenega dogodka v Postojni gredo stvari le še navzdol …« S »klikom« si lahko preberete utemeljitve in opozorila profesorja športne vzgoje in vodje programa športa na Športnem zavodu Nova Gorica Vojka Orla.
VIDEZ ALI RESNICA O KOSOVU
Naš stalni sodelavec Boris Lipužič tokrat osvetljuje aktualno dogajanje na Kosovu – in sicer enostransko razglasitev pokrajine kot samostojne države. Obravnava ga skozi zorni kot veljavnih mednarodnih dokumentov, zaradi katerih to dejanje ni le sporno, marveč po mnenju mnogih strokovnjakov celo krši mednarodno pravo. Razkriva tudi opozorila strokovnjakov, prizadevanja mednarodne skupnosti, zlasti Evropske unije, pa tudi nekatere geografsko-zgodovinske značilnosti in posebnosti zahodnega Balkana. Več v ŠR.
PO ČLOVEŠKEM TELESU
»Merske enote, predvsem pretvarjanje med njimi, so nekoč predstavljale otrokom v osnovni šoli velike težave,« piše Simona Trček. »In jih še zmeraj. Že pred davnimi časi so morali ljudje pri vsakodnevnih opravilih meriti dolžine, ploščine, čas. Nekdaj je imelo vsako pleme, mesto svoje enote. Nekateri državniki, denimo Julij Cezar in Karel Veliki, so si brez trajnega uspeha prizadevali, da bi dosegli večji red glede enot. Šele z razvojem industrije in trgovine so dobile take težnje trdno osnovo. Zgodovinski preobrat so merske enote doživele s francosko revolucijo.« »Klik!«
NAPAK RAZUMLJENA »SVODOBA IZBIRE«
Teoretiki "družbe tveganja" ugotavljajo, da dandanes svojega življenja ne živimo več v skladu z naravo ali tradicijo. Nič več ni simbolnega reda ali obče sprejetih predpisov, ki bi določali družbeno obnašanje. Vse svoje vzgibe od spolne usmerjenosti do etnične pripadnosti vedno bolj doživljamo kot stvar izbire. Nekoč samoumevne stvari, denimo, kako hraniti ali izobraževati otroke, kako jesti in kaj, kako se sproščati in zabavati itd., je zdaj kolonizirala refleksivnost. Dobro je tako rekoč vse, ugotavlja Janez Penca, samo da je posledica svobodne izbire. Ali pač? Več v ŠR.
SANJSKI SVET V MALEM
Iz Študentske arene se tokrat oglaša študentka razrednega pouka Lea Nakrst. »To moraš doživeti … tega ne moreš opisati z besedami …,« so pogosto pripovedovali naši študenti, ki so svoje izkušnje nabirali na tujem. Tako sem se avgusta lani prek programa Erasmus odpravila proti daljnemu severu na univerzo v Halmstadu. Bil je prijetno topel dan, a vanj sem zakorakala s cmokom v grlu. »Bo že,« sem si dejala … »Klik!«
|
