Tehnologije z nižjimi emisijami ogljikovega dioksida
ne zboljšujejo življenjskih razmer zgolj v ekomestu.
Ženska na sliki, doma iz Hluleke, ene od številnih
odmaknjenih ruralnih skupnosti v Južni Afriki, vsako
jutro ve, da se kombinaciji energije sonca in vetra
lahko zahvali za stalno oskrbo z električno energijo.
V odmaknjenih skupnostih predstavljajo obnovljivi viri
energije cenovno najugodnješi način zagotavljanja elektrike.
To je le ena od fotografij iz kataloga k razstavi NorthSouthEastWest-
SeverJugVzhodZahod, ki je del globalne akcije ZeroCarbonCity-Slovenija
brez CO2. Razstava bo do 30. junija letos na ogled v
Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki. S to
razstavo se muzej pridružuje akciji British Councila,
katere cilj je okrepiti zavedanje o grožnjah posledic
pretiranih emisij ogljikovega dioksida. Več
si preberite in oglejte v ŠR!
SPLOŠNA MATURA
Zrelostnemu izpitu se spet obeta prenova. Njegovo vlogo
spreminjajo že nova izhodišča za razvoj gimnazijskega programa
- o teh se je do konca letošnjega marca sicer še razpravljalo
-, ki med drugim predvidevajo, da splošna matura v prihodnje
ne bo več pogoj za pridobitev srednješolske izobrazbe.
22. marca letos se je prvič sestala tudi devetčlanska delovna
skupina, ki pripravlja izhodišča za razvoj in prenovo splošne
mature. Katere so torej največje pomanjkljivosti zdajšnje
splošne mature? Kaj bo treba v prihodnje spremeniti? Več
v ŠR!
ZAPOSLOVANJE V EVROPI
Z domiselnimi ukrepi in s soglasjem večine socialnih partnerjev
je finski družbi uspelo zadržati na delu precej starejših,
poroča naša sodelavka Jasna Baldeck - Senčar iz
Francije. Minulo leto so tako zvišali uradno starost upokojevanja
na 62 do 68 let. In kako so prepričali starejše, da so
ostali na delu? Spremenili so zakonodajo. Delo je postalo
tako privlačnejše kot raznolike socialne pomoči za brezposelne.
Zboljšali so delovne razmere za starejše, poudarjati so
začeli pomembnost zdravstvenega in vsesplošnega dobrega
počutja zaposlenih. Tovarne in delovne obrate so opremili
s športnimi napravami. Zdravniki so v delovnem okolju začeli
sistematično preverjati zdravstveno stanje delavcev, starejših
od 45 let. Poglejte v ŠR!
OB DOMŽALSKEM TEXASU
Pred tremi meseci je mag. Marjan Čufer v Šolskih
razgledih objavil članek, v katerem je razmišljal, kako
dvigniti ugled našega šolstva. Trdil je, da je naše šolstvo
preveč feminizirano, da je v slovenskem šolstvu vsaj 30
odstotkov osebnostno neprimernih učiteljev in da bi morali
psihološko testiranje o primernosti učitelja vpeljati že
pri vpisu na Pedagoško fakulteto ali pri strokovnem izpitu,
če gre za diplomante drugih fakultet. Takrat je tudi zapisal,
da pri nas ravnatelje za zdaj samo tepejo, v Ameriki pa
jih že streljajo, ter da se je tega bati tudi pri nas. >>Kliknite<<
in preberite več!
GIMNAZIJA - ZLORABLJENA JAVNA RAZPRAVA
Anonimna pisma je treba ignorirati, je načelo, ki
se ga mnogi držimo, piše biolog mag. Andrej Šorgo. Morda
so imeli to vedenje v mislih na Ministrstvu za šolstvo
in šport, saj so želeli tako izločiti del javnosti
iz razprave o dokumentu Izhodišča prenove gimnazijskega
programa, ki so ga pripravili brezimni člani komisije.
Seveda obstaja še več možnih razlag anonimnosti, ki bi
se jim bilo mogoče ogniti z javnostjo delovanja, meni strokovnjak.
Tako bi lahko špekulirali, da člani komisije sami zase
menijo, da so pripravili tak zmazek, da zanj ne želijo
prevzeti odgovornosti. Lahko bi tudi sklepali, da so avtorji
dokumenta povsem neki drugi ljudje, komisija pa je le fasada,
za katero se skrivajo. A nobeden od treh navedenih razlogov
ni dobra popotnica za javno razpravo. >>Klik!<<
|