|
 
O zgodovini indijskih nomadskih družin, ki jih je zaneslo
k nam, vemo malo. Ponekod so se vpele v okolje bolje,
drugje ostajajo povsem na obrobju in so v nenehnih sporih
z večinskimi prebivalci. Seveda zanje niso krivi le Romi.
Pri ljudeh namreč burijo domišljijo, iz katere izvirajo
mnogi predsodki. Zavidamo jim svobodo, brezskrbnost,
užitek. A zavist po navadi privede do sovraštva. Za sožitje
se moramo, seveda, potruditi vsi vpleteni. V Evropi so
se Romi začeli povezovati v drugi polovici prejšnjega
stoletja - odtlej namenjajo več pozornosti temu, kako
čim bolj složno živeti z večinskimi prebivalci, kako
upoštevati tujo kulturo in ohranjati svojo. 8. aprila praznujejo
svoj svetovni dan. Z motivi iz življenja Romov smo opremili
te Šolske razglede. Povzeli smo jih iz prekrasne knjige etnologinje
prof. dr. Pavle Štrukelj Tisočletne podobe nemirnih nomadov
(Družina, 2004). To je izčrpno delo, ki bralcu pomaga
razumeti sodobne razmere v zvezi z Romi pri nas: njihovo
življenje, spremembe in razvoj njihovih družbenih skupnosti
ter oživljanje njihove kulture.
Poleg tega smo jim namenili prispevek, v katerem obravnavamo
izzive in težave, ki spremljajo izobraževanje te etnične
skupine:
CIGANI LETIJO NA DNO?
... Država posebej obravnava šole, ki izobražujejo
romske učence. Zanje veljajo ugodnejši normativi in poleg
tega
dobijo dodatni denar. Posebej se financirajo tudi prehrana,
učbeniki, ekskurzije ... Romi, ki se odločijo za pedagoški
študij, imajo pravico do štipendije. V sklopu zavoda za
šolstvo deluje tudi študijska skupina, ki poučuje te učence
... Toda kljub ukrepom Romi še zmeraj prepogosto izstopijo
iz osnovne šole ... >>Kliknite<< in
preberite več!
O NAS NA TUJEM
V črnogorskem časopisu Dan je izšel članek o novih osnovnošolskih
učbenikih v Črni gori (24. januarja letos). Povod zanj
je bilo nestrinjanje nekaterih pedagoških avtoritet, zlasti
profesorja Slobodana Radonjića s Filozofske fakultete v
Nikšiću, s politiko zavoda za učbenike Črne gore. Slednji
je za prvi razred izdal priredbo slovenskega učbenika Okolje
in jaz naše založbe Modrijan, piše Dr. Dušan Krnel. >>Klik!<<
GLEDATI S SRCEM
Marija Movrin z Osnovne šole Milke Šobar Nataše Črnomelj je
specialna pedagoginja z 32-letno prakso pri delu s populacijo
otrok s posebnimi potrebami. Zadnjih dvanajst let dela
kot mobilna specialna pedagoginja na osnovni šoli in v
vrtcih. Že nekaj časa se sprašuje, kaj dobrega ali slabega
je prinesel tak način dela otrokom, učiteljem in tudi specialnim
pedagogom. Ugotavlja, da vsakemu nekaj. >>Kliknite<< in
preberite več!
RAZGRAJAŠKA SOČA
Drava, Sava in Soča so sestre. Nekoč so se zmenile, da
bodo tekmovale, katera bo prva pritekla v morje. Zvečer
sta Sava in Soča zaspali, a Drava se je potuhnila in kmalu
začela tiho teči naprej. Ko se je Sava zjutraj prebudila,
je opazila, da se Drava že vali proti morju. Zato se je
tudi sama spustila v jezen tek. Nazadnje se je zbudila
tudi Soča. Ko je videla, da sta jo sestri ukanili, je na
nasprotni strani s strašno močjo predrla gorske stene,
se srdito zagnala skozi skalne soteske in prva pritekla
do morja. Ob tej pravljici in tisti o Zlatorogu, ki pripoveduje
o ljubezni, pohlepu in lovski strasti, se bodo dijaki tretjih
letnikov tudi to šolsko leto odpravili v Trento, piše Slava
Suhač, profesorica športne vzgoje na ljubljanski Gimnaziji
Bežigrad. V ŠR preberite, kako bodo na izletu
udejanjili medpredmetno povezovanje!
EVROPSKO LETO DRŽAVLJANSKE KULTURE
Izobraževanje za demokratično državljanstvo in človekove
pravice je eno temeljnih področij delovanja Sveta Evrope.
Zato je odbor ministrov Sveta Evrope leto 2005 tudi uradno
poimenoval Evropsko leto državljanske kulture. Namenjeno
je učiteljem državljanske vzgoje ter drugih družboslovnih
predmetov v osnovni in srednji šoli, strokovnjakom s fakultet
in raziskovalnih inštitutov ter študentom, nevladnim organizacijam,
ki so aktivne na tem področju, kakor tudi vsem tistim,
ki jih širše področje izobraževanja za demokratično državljanstvo
še posebno zanima. Več v ŠR!
|
