Cveto Prevodnik je likovni pedagog in računalnikar na Osnovni šoli Frana Kranjca Celje. Zelo ga zanimajo informatika, računalništvo, delo z učenci, spoznavanje računalniškega orodja, grafično oblikovanje, predvsem oblikovanje spletnih strani. Pravi, da mu ob vsem tem zmanjkuje časa za likovno ustvarjanje.

V začetku devetdesetih je objavljal likovne prispevke v Cicibanu in PIL-u, imel je nekaj samostojnih razstav, sodeloval je tudi na skupinskih razstavah kot član Društva likovnikov Kamnik. Upodablja svet, ki ga obdaja (otroci, družina, interier). Ustvarja predvsem v risarskih tehnikah: barvni svinčnik, lavirana risba, pastel, pa tudi v akrilu in oljni tehniki. Osnovna motiva sta figura in portret, vanju skuša vnesti perspektivo, igro črt in ploskev.

ZDRAHE V VISOKEM ŠOLSTVU
Naše redno komentatorsko pero Jasna Kontler - Salamon je v prispevku Zavisti, spotikanja, prevare in še kaj poudarila, da so v našem visokem šolstvu sicer spodbudne razvojne težnje (vse več je novih šol, programov), žal pa to področje vedno bolj drsi v škandale in že skoraj kriminalne zgodbe (denimo kitajski študenti na mariborski univerzi).

Škandalov željna javnost se lahko naslaja tudi ob dogajanju v zvezi z nastajanjem univerze na Primorskem, kjer se rušijo celo tisti dogovori, ki so bili že nadvse slovesno podpisani.

Ob vsem tem se lahko začnemo spraševati, kako je mogoče tako nespametno početje celo pri tistih, ki nedvomno premorejo največ pameti? Poiščite zašiljeno ost na straneh Šolskih razgledov.

POGOVOR Z DR. OTOM LUTHARJEM
Z nedavno slovesnostjo je Znanstvenoraziskovalni center SAZU oznamoval 20-letnico zdajšnje organiziranosti, korenine delovanja pa segajo še globlje. S sedemnajstimi inštituti in 247 raziskovalci ter drugimi zaposlenimi je ZRC SAZU največje humanistično raziskovalno središče pri nas. Z njegovim direktorjem dr. Otom Lutharjem se je o prenosu raziskovalnih spoznanj v šole pogovarjala Breda Senčar. Kliknite ali prelistajte Šolske razglede.

LIST IZ DNEVNIKA
Ob delu in življenju učiteljev, vzgojiteljev, ravnateljev, direktorice, šolskega kuharja ... bomo tokrat spoznali vsakdan poslanca Državnega zbora Ljuba Germiča, ki je bil nekdaj v vrstah šolnikov. Spremljamo ga iz Ruš pri Mariboru čez Trojanski klanec v Ljubljano na zasedanje Državnega zbora in tudi na vaje ansambla, v katerem igra saksofon ...

O BRANJU
Le kdo od srednješolskih učiteljev slovenščine se še ni znašel pred vprašanjem, kako zboljšati pisanje nekaterih svojih dijakov, se v prispevku Od muke do navdušenja vprašuje Tatjana Pichler iz Gimnazije Ptuj. Na isti strani objavljamo še druge vaše izkušnje, povezane z branjem: o bralnem nahrbtniku piše Majda Kočevar Klaužer, knjižničarka na Osnovni šoli Blanca in Srednji šoli Sevnica, Povabimo besedo je prispevek višje knjižničarke Milene Zelko na Gimnaziji Murska Sobota, o prvem koraku v svet črk pripoveduje Marija Janžič z Osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, prispevek Zagnani pa je napisala Anamarija Brenčič, učiteljica razrednega pouka na Osnovni šoli Rovte. Prispevke vaših stanovskih kolegov preberite v našem časniku.

MOTNJE HRANJENJA
V Sloveniji je še do nedavnega prevladovala predvsem medicinska obravnava motenj hranjenja, zdaj zajema zdravljenje tudi različne oblike psihosocialne pomoči. Tudi šola si že dolgo ne zatiska več oči pred tovrstnimi težavami. Učence skuša predvsem spodbujati k zdravemu hranjenju in pravilnemu odnosu do hrane. Uravnoteženi jedilniki, pogovori o hrani, prebiranje tovrstnih člankov ... so večinoma že stalnica v šolskem vsakdanu.

Zakaj pride do anoreksije, bulimije in drugih motenj hranjenja, kako jih zdravimo ... o tem strokovnjaki. Kliknite ali si še več preberite v Šolskih razgledih.

ŠPORTNA VZGOJA
V rubriki Odmevi stroke je dr. Marjeta Kovač v svojem drugem prispevku osvetlila nov učni načrt za športno vzgojo v devetletki (sprejet je bil leta 1998). Naravnan je ciljno, zelo celovito nakazuje uresničevanje ciljev ne le z dejavnostmi, ki so obvezne za šolo in učence, pač pa tudi s tistimi, ki jih šola mora ponuditi, in tistimi, ki jih lahko, učenci pa se vanje vključujejo, če želijo. V učnem načrtu so najprej predstavljena izhodišča za delo učitelja. Poglavitni namen učiteljevega pedagoškega dela naj bi bila uspešnost vsakega posameznika, kar seveda zahteva smiselno diferenciacijo in upoštevanje otrokove individualnosti, human medsebojni odnos med učiteljem in učenci ter načrtno razvijanje sposobnosti za sodelovanje z drugimi. Kako je s cilji športne vzgoje in še čim na tem področju si preberite v našem časniku.

SEMINARJI SVETA EVROPE
... oglejte si jih v našem časniku! Mogoče najdete kakšen seminar v tujini, ki bi vam bil pisan na kožo.

RUBRIKA CŠOD
V CŠOD se pospešeno pripravljajo na letošnji Javni razpis programov Šole v naravi za šolsko leto 2002/2003 - objavili ga bomo v prihodnji številki Šolskih razgledov, torej 6. aprila letos. Tokrat pa še predrazpisne informacije, za katere je dobro, da ste seznanjeni z njimi.