Cvetje za praznik - tokrat predvsem za
vas, spoštovane razgledovke. Šolske razglede smo obarvali
s šopki naše
naročnice Vlaste Grabeljšek s Srednje trgovske šole
v Ljubljani. Rada jih ustvarja - pa ne le iz kupljenega
cvetja; še raje iz tistega, ki ga nabere na travnikih,
domačem vrtu ali drugje v naravi. Pravi, da bi bilo
življenje brez cvetja zelo osiromašeno in svet pust.
Tako kot išče pri delu z mladimi zmeraj sveže zamisli,
odkriva znova in znova drugačno skladje cvetja in drugih
darov narave. Vpleta domišljijo in se prepušča občutkom.
Prepustimo se tudi mi. Vsebino smo tokrat obarvali
praznično. Dr. Vesna Leskošek v uvodniku razmišlja,
da je Dan žena po krivici zapostavljen praznik, saj
je tesno povezan s tradicijo boja za pravice, svobodo
in odprto družbo. Tudi mini anketa je posvečena ženskam
- učiteljicam. Ravnatelje/ice smo med drugim povprašali,
če učiteljice dobivajo kaj več moških kolegov. Pojavu
feminizacije posvečamo tudi prispevek, ki obravnava
značilnosti in posledice omenjenega procesa.
PRENOVA GIMNAZIJSKEGA PROGRAMA
V gimnaziji naj bi se dijaki naučili samostojno, ustvarjalno
in kritično razmišljati ter reševati življenjske težave.
K temu teži tudi novi kurikulum, ki so ga gimnazije vpeljale
v šolskem letu 1998/99. Se predvidene spremembe uresničujejo
pri pouku? Kako naj bi učitelji poučevali? O tem in drugih
gimnazijskih vozlih smo se pogovarjali z dr. Zoro Rutar
Ilc, višjo svetovalko na Zavodu za šolstvo, in mag.
Brankom Slivarjem, pomočnikom direktorja na istem zavodu.
ŠTUDENTI MEDICINE OD ZAČETKA OB BOLNIKU
Medicinski študij
je povsod po svetu eden najprestižnejših študijev - in
tudi najdražjih -, zato nas ne sme presenečati
nezmanjšana pozornost, s katero strokovna, politična in
tudi t. i. najširša javnost spremlja uresničevanje načrtov
za drugo slovensko medicinsko fakulteto, ki bo, ko bo,
delovala v sklopu mariborske univerze. Do tedaj bo očitno
treba doreči še marsikaj. Tudi to, zakaj nekateri tako
ostro nasprotujejo prav tej fakulteti. Kaj je o tem zapisala
naša kolumnistka Jasna Kontler Salamon? Med drugim
povzema besede prof. dr. Željka Kneza, nekdanjega rektorja
in zdajšnjega prorektorja mariborske univerze:"Naš program
je evropski, v Ljubljani pa je tak, kot je." Sicer pa več
o tem v Šolskih razgledih.
UJETI V STISKE
Aliana M. Končan, učiteljica na Srednji agroživilski
šoli v Ljubljani, v pretresljivi pripovedi deli z
nami zaskrbljujoča doživetja nekega šolskega dne ...
... Končno sva z Maričko sami v stranišču za profesorice.
Nadaljujeva najin petkov pogovor o smislu življenja, o
tem, da je matematika zelo pomembna reč, vendar seveda
ne tako, da bi mlado dekle zaradi nje umrlo. Dogovoriva
se za pomoč pri matematiki in drugih predmetih, o obveščanju
staršev - Marička je razumna, sodeluje, pokaže voljo. Ravno
sva se vse pogovorili, ko se iz predprostora stranišča
razleže tuljenje. Polonca sedi na tleh in kriči, da
noče, da bi psihologinja klicala njenega očeta, da noče,
da se kar koli spremeni, ona svojega fanta ljubi,
po kolenih bo lezla za njim, ubila se bo, če kdo pokliče
domov ...
DEVETLETKA
Tokrat začenjamo z nizema novih prispevkov Odmevi stroke
in Odmevi prakse. Zgodovina je tokrat pod drobnogledom
stroke - o njej piše Vilma Brodnik, samostojna svetovalka
za zgodovino na Zavodu RS za šolstvo. Tomaž Majcen,
dipl. univ. inž. geol., poučuje na Osnovni šoli Polzela
in se loteva naravoslovja z zornega kota prakse. Obiskali
smo tudi tretji tradicionalni posvet o devetletki v
Krmelju, ki je bil tokrat posvečen vsebinski prenovi.
Zanimivo, poučno in dobro organizirano druženje je privabilo
številne, tudi zelo oddaljene goste. Odličen način spodbude
vseh, ki bodo devetletko šele vpeljevali! Več o tem pa
v Šolskih razgledih.
|