Ko omenimo astronomijo, skoraj vsak pomisli na opazovanje neba z dragimi teleskopi ali z drugimi napravami. A ljudje so dolga tisočletja, do Galileja, torej do pred 400 leti, opazovali nebo le s prostimi očmi. Z nebom so bili tako tesno povezani, da so po njem uravnavali (setveni) koledar, krmarili ladje, se znašli v puščavi in celo izračunali velikost Zemlje in njeno oddaljenost od Sonca.
Žal se ta povezanost z vesoljem krha. Toda … Se zavedamo, kaj človeštvo izgublja, ko se odtujuje temu, morda najbolj veličastnemu delu narave?
V tej številki Šolskih razgledov vas vabimo na sprehod med zvezde, in sicer po zaslugi Astronomskega naravoslovnega društva Graščina Širje – nedavno so izdali čudovit priročnik (predstavljamo ga na zadnji strani) francoskega astronoma Guillaumea Cannata Glej jih, zvezde!
KOZMETIČNA PRENOVA
Najprej je treba poskrbeti za kakovostno javno šolstvo in ga ustrezno financirati. Zmanjšuje se količina denarja in število vpisnih mest na javnih zavodih – predvsem na družboslovju in humanistiki – in se skuša študente preusmeriti na zasebne. Dijake se prepričuje za študij naravoslovja in tehnike, a delež vpisnih mest se povečuje v družboslovju. Razlage tega pojava pa so sila različne. Na to ne opozarjajo le visokošolski strokovnjaki, marveč tudi študenti … »klik!«
KDO BO BOLJ ZANIMIV
Koliko se zdajšnji študenti starih visokošolskih programov sploh zanimajo za bolonjsko prenovo? Se bo njihov odnos spremenil šele, ko se bodo z diplomanti novih programov srečali na trgu dela? Kaj bo prenova prinesla zadnjemu rodu pred njo? O tem razmišlja študentka pedagogike in filozofije v Ljubljani Mateja Hergan. Ob tem lahko preberete tudi prispevek dr. Nene Mijoč o mobilnosti študentov, ki osvetljuje, kako ta vpliva na življenje in razvoj mladih, ter opozarja tudi na ovire študija na tujem … Več v Šolskih razgledih!
ANONIMNE PRITOŽBE STARŠEV
Profesor Oliver Buček se ob prebiranju različnih člankov in strokovne literature vprašuje, kako je mogoče, da je njegov poklic v očeh javnosti razvrednoten, da učitelji in profesorji zgubljajo svoj ugled, strokovnost, suverenost in zaupanje vase. Ali je res problem učiteljih, ali je krivo to, da so dnevno izpostavljeni oceni stroke, otrok in staršev, ki prevečkrat pritiskajo na njih in si lastijo pravice, kot so, denimo, anonimne pritožbe na inšpekcije, ne zavedajoč se, kako lahko negativno vplivajo na ugled učitelja in tudi šole? »Klik!«
MODROST SKUPNOSTI
Dorit Ehler je ravnateljica na hamburški ljudski šoli s 640 učenci. Pogumno in odkrito je spregovorila o težavah, ki so že dolgo časa zelo zaznamovale vsakdanji ritem in odnose v njihovem šolskem okolju: »Vsi smo bili dokaj izčrpani zaradi različnih oblik nasilja, siti neplodnih govoric, hrupa in predvsem nespoštovanja.« Spomladi je pozvala na srečanje vse, ki so bili kakor koli povezani s šolo: učitelje, starše, tajnice, hišnika in nekaj učencev. S posvetom naj bi skupaj ugotovili, kako bi lahko v šoli ustvarili ozračje, v katerem bi se vsi dobro počutili … In kaj moramo storiti za to? Več o tem vam na naših svežih straneh razgrinja sodelavka Akademije za psihosintezo Suzana Rebolj.
NOČEM DOMOV!
Nekateri otroci, ki jih pestijo zmerne ali težje zdravstvene težave in bolezni, večino časa preživijo v bolnišnicah. Zapleteni in dolgotrajni diagnostični postopki vzbudijo v njih strah, na katerega niso pripravljeni. Tesnobno pa je tudi njihovim staršem. Oboji so v stiski in so negotovi. Njihov vsakdan pa se pogosto sprevrže v bitko za preživetje. Kako premagati strah in kljub težavam ohraniti vedrino? O tem že s »klikom!«
SPOSOBNEŽI
»Vedno znova ugotavljam, da sem navadno pezde. Nesposobna gnida. Do tega spoznanja pridem zmeraj, kadar se začnem primerjati z drugimi. Denimo s svojo znanko. Študirala je ob delu, z možem sta gradila hišo, rodila je hčerki in sina, bila je družbeno-politično dejavna in v mestu so bili redki pogrebi, na katerih ne bi bila navzoča. Na nekaterih od njih je bila celo govornica, da so ljudje še bolj jokali. Po poglejte mene …« Toni Gašperič je tudi tokrat poskrbel za smeh. »Klik!«
|