|
 
V svojih likovnih delih upodablja predvsem pokrajino in
zanimivo kmečko arhitekturo, ki izginja, denimo kozolec
na obronku gozda. Bogdan Breznik s tempero, pastelom,
z akrilnimi in oljnimi barvami približa naravo z močjo,
ki se dotakne še tako urbanega duha. Pogosto prepriča z
jesenskimi odtenki. Ne preseneča, da je ilustriral številne
knjige, saj je spreten tudi pri risbi. Kot učitelj naravoslovnih
vsebin in likovnega izražanja v domu Čebelica na Čatežu
pri Trebnjem (Center šolskih in obšolskih dejavnosti) z
likovnimi izkušnjami bogati mlade.
BRALNA KULTURA
Ni skrivnost, da smo se leta 1998 v mednarodni raziskavi
pismenosti odraslih (pri nas je takrat prvo nacionalno
raziskavo pismenosti izpeljal Andragoški center Slovenije)
slabo odrezali - ugotovitve so pokazale, da Slovenija zelo
zaostaja za drugimi državami Evrope in Amerike. Kako ukrepamo?
Spodbujanje pismenosti prebivalstva je povezano s spodbujanjem
bralne kulture ... Kliknite ali preberite v Šolskih
razgledih v prispevku Kaj se ji obeta.
DA NAS NE ODNESEJO IZ RAZREDA
Vida Svoljšak Rojko, profesorica zgodovine s Srednje
trgovske šole Ljubljana, ugotavlja, da mnogi učenci razumejo
samo avtoriteto sile. Izgredniki sčasoma ugotovijo, da
jim nihče nič ne more. Tisti učenci, ki želijo slediti
pouku, ob tem zelo trpijo in so prikrajšani.
Profesorica tudi opaža, da nekatere šolske teoretike skrbi
predvsem, kako bi lahko hudoben in slab učitelj škodil
ubogemu učencu. Ne more se znebiti vtisa, da niso na tekočem
z značilnostmi rodov, ki se zdaj šolajo. Izpostavila je
nekaj izkušenj iz prakse z neopravičeno odsotnostjo od
pouka, izključevanjem iz šole, delnim ocenjevanjem z znaki,
osipom. Prelistajte naš časnik.
ROMSKI OTROCI
Vzgojitelji opažajo pri romskih otrocih primanjkljaje
predvsem na jezikovnem področju pri razumevanju in govoru
slovenskega jezika. Večini romskih otrok v vrtcu slovenski
jezik ni materni jezik in veliko jih še ob vstopu v šolo
ne zna izražati svojih izkušenj, čustev, želja ter potreb
in ne razume sporočil drugih. Vzgojiteljica Simona Kalšan iz
Vrtca Borisa Pečeta-Melje Maribor v prispevku Dvojna
podoba razmišlja, kako odnos romskih staršev do izobraževanja
vpliva na uspeh njihovih otrok. Nekateri so prizadevni,
drugi brezbrižni. Prepričajte se v našem časniku.
POGLED MINISTRSTVA
Prihodnje šolsko leto bodo vse osnovne
šole v prvem razredu začele delati po programu devetletke,
nekatere tudi v sedmem
razredu (tretje triletje). Po besedah Judite Kežman
Počkaj, nove državne sekretarke za vrtce in osnovne
šole, ob tem ne bo večjih težav, saj so se dvomi in negotovosti
o obstoju devetletke in njeni uspešnosti že razblinili.
Kljub temu ostajajo nekatere težave - vse šole še vedno
nimajo ustreznega prostora. Kaj o devetletki še meni nova
državna sekretarka, najdete v Šolskih razgledih.
KO RAVNATELJI ODHAJAJO
Tudi ravnateljem se tik pred upokojitvijo porajajo razmisleki
o opravljenem delu, odnosu do drugih in podobnem. Alojz
Makoter priznava, da vsak ravnatelj šole zapusti kraju
in šoli svoj stil vodenja, ki se zrcali tudi v urejenosti
šole na zunaj, notranjem režimu in utripu šole, strokovnem
delu pedagoškega tima, redu in disciplini na šoli, prepoznavnosti
šole v bližjem in širšem okolju ... Za seboj pospravlja
arhive in druge dokumente, predvsem pa analizira svoje
delo. Morda se kdaj tudi vpraša, ali ga je bilo kdaj sram,
da je bil sploh ravnatelj. Več o tem - kliknite ali posezite
po našem časniku.
SVIZOVE
STRANI
 O
Primorski univerzi, nasilju v šoli, kako naša vlaganja
v visoko šolstvo in znanost zaostajajo za razvitim
svetom, novem Zakonu o delovnih razmerjih (pogovor
s Svizovima pravnicama Ano Iglič in Gordano Potrata)
...
|
