V
uredništvu smo zelo veseli, ker nas kliče čedalje več likovnih
pedagogov in drugih, zaposlenih v šolstvu, za objavo svojih
likovnih del v Šolskih razgledih.
Tokrat
objavljamo dela Milana Vošanka, likovnega pedagoga
na Osnovni šoli Cerknica, po rodu Korošca izpod Uršlje gore.
Od nekdaj rad zahaja v gore in prav tam pogosto išče motive
za svoje ustvarjanje (ne le likovno, saj je pri založbi
Didakta izšla celo knjiga njegovih kratkih zgodb Na poteh
med gorami). Pripravlja že četrto samostojno razstavo (maja
v Cerknici). Vodi tudi likovni krožek in z učenci obiskujejo
likovne kolonije in natečaje.
"Svojega
življenja si nikdar nisem predstavljal samo v razredu,"
pravi, "zato slikam tudi sam. To moram početi, to je v meni.
Že dolgo."
PAST
ZA NACIONALNI VISOKOŠOLSKI PROGRAM
Ko boste prebirali kolumno Jasne Kontler Salamon,
naj bi po napovedih poslanci v Državnem zboru že opravili
sklepno obravnavo predloga nacionalnega visokošolskega programa.
S tem naj bi končno dobili ta izjemno pomemben dokument,
ki opredeljuje strategijo razvoja visokega šolstva - kako
zelo zamujamo z njim, potrjuje dejstvo, da je bil njegov
sprejem "vgrajen" že v zakon o visokem šolstvu, ki smo ga
dobili pred osmimi leti. Resnici na ljubo: vsaj del te zamude
je mogoče pripisati težnji resornega ministrstva, da bi
bil nacionalni program usklajen s strategijo skupnega evropskega
visokošolskega prostora oziroma z bolonjskim procesom. Več
o tem: kliknite z miško ali preberite v našem časniku.
POGOVOR
Z BRANIMIRJEM ŠTRUKLJEM
Branimir
Štrukelj, glavni tajnik SVIZ-a, je oster kritik, ko
beseda nanese na plače in pravice učiteljev in drugih zaposlenih
v vzgoji in izobraževanju ter kulturi in znanosti. Pri pogajanjih
z vlado je neomajen. Spretno tehta besede in prepričljivo
zagovarja stališča in zahteve enega največjih sindikatov
pri nas. V pogovoru ne pozabi omeniti protislovja, ki je
po njegovem ugnezdeno v šolski politiki: v vseh razvojnih
državnih dokumentih, proračunskem memorandumu in različnih
strankarskih ter vladnih resolucijah, govorih predsednika
vlade ... je pomen znanja in izobraževanja na prvem mestu.
V njih si prizadevamo za družbo znanja, učečo se družbo.
Ko pa je treba za to kaj storiti in to denarno podpreti,
država ravna nasprotno od tega, za kar se glasno zavzema.
Se z novim sistemom plač v javnem sektorju učiteljem obeta
boljše vrednotenje njihovega dela? Pogovor o tem v Šolskih
razgledih. S klikom pa pridete do nekaj vprašanj.
VERSTVA
IN ETIKA
Med
šolami, ki so se med prvimi spoprijele s programom devetletne
osnovne šole in to z zadnjim triletjem, je tudi mariborska
Osnovna šola Maksa Durjave. To je edina šola, na
kateri izvajajo tudi izbirni predmet verstva in etika.
Letos prvič. Zanj se je odločilo devet učencev, v zadnjem
času pa ga obiskuje enajst. To kaže na vse večjo priljubljenost
predmeta med učenci. Da so si ga izbrali, je bilo treba
najprej prepričati njihove starše. Njihov vpliv je odločilen,
meni Radoslav Šumer, ki poleg tega predmeta uči še
zgodovino ter državljansko vzgojo in etiko. Avtorica prispevka
Breda Senčar pripoveduje, kako je oživel predmet
verstva in etika.
SREČANJA
Anna
Chilton, profesorica angleščine iz Avstralije, ki že
skoraj leto skrbi za tečaje in pedagoški razvoj na ljubljanski
šoli EF English First, pravi, da je z veseljem odšla
v hladnejše kraje, saj ji vročina ni najljubša. O tem, kaj
mora po njenem vsebovati ura jezika, da je dobra, lahko
preberete v rubriki Srečanja.
|