|
To
številko Šolskih razgledov smo pred prihajajočim kulturnim
praznikom obarvali - gledališko. Zbrali smo vaše prispevke,
ki so vsak po svoje povezani s tem področjem, pobrskali
smo med slovenskimi šolami in s prizori iz vaših predstav
(žal vseh ni mogoče zaobjeti) pripravili tokratno likovno
opremo. Za pokušino in spodbudo.
ZADREGE
S PREŠERNOM
"Vsak avtor je za književni pouk poseben problem; morda
največji je Prešeren. So avtorji, katerih dela učencu ne
morejo biti kaj prida zanimiva, so pa zato njihova življenjska
pot, osebnost, nacionalni pomen tako izjemni, da zmore biti
šolski pogovor o njih še zmeraj več kot pusta učna obveznost.
Tak je npr. Trubar. Drugače je s pisatelji, katerih biografija
je malo znana, premalo, da bi z njo napolnili vsaj del šolske
ure; pač pa so njihova dela tako posrečena, da postanejo
ob pravih prijemih privlačna tudi za današnje šolarje. Tak
pisatelj je Janez Svetokriški. In nazadnje so tu še pesniki,
katerih osebnost in življenje sta za šolo prav tako pomembna
kot njihova poezija. Oboje je za šolski pouk enako nepogrešljivo,
življenjsko in literarno privlačno, pogosto v najboljšem
pomenu besede aktualno. Tak pesnik je Prešeren - vendar
ne brez težav," piše v uvodniku dr. Janko Kos.
KAJ
OSTANE OD GIMNAZIJE?
Univerzitetni učitelji so potrdili hipotezo, da je sodobna
gimnazija preobložena s podatkovnim učenjem, da uveljavljanje
zahtevnejših učnih medtod še ni prav zaživelo, da je vse
podrejeno maturi celo že v 1. letniku, nato se samo še stopnjuje.
Znanje, ki je pridobljeno predvsem zaradi ocene, pa se pač
veliko hitreje pozabi kot tisto, ki je pridobljeno iz zanimanja
za neko snov ...
DRŽAVLJANSKA
KULTURA
Strokovnemu svetu bo kmalu posredovan učni načrt za nov
izbirni predmet državljanska kultura. Predlog so pripravili
na Pedagoškem inštitutu za deveti razred kot nadaljevanje
in poglobitev predmeta državljanska vzgoja in etika iz sedmega
in osmega razreda. Uspešni učitelji bodo znali zanj pridobiti
mlade. Izbirni predmet naj bi gojil problemsko učenje, skupinsko
delo, razpravo; temeljil pa bo na spoznavanju in razumevanju
lastne nacionalne in kulturne tradicije. Z medkulturnimi
primerjavami bo učence seznanjal z drugimi kulturami in
družbenimi ureditvami ter jih vzgajal za medsebojno strpnost
in spoštovanje različnosti ...
|
|
|
SREČANJE
ZDRAVIH ŠOL
Drugo srečanje slovenske mreže zdravih šol (16. januarja
v Ljubljani) - v udvodnem delu sta spregovorila tudi minister
za zdravstvo dr. Dušan Keber in državni sekretar za vrtce,
osnovne in srednje šole mag. Mirko Zorman - je z različnimi
prispevki in poročili sklenilo dejavnosti, ki so osvetlile
problematiko uživanja alkohola (na to temo so na šolah vse
leto potekale delavnice, predavanja, kvizi, naravoslovni
ter projektni dnevi, tabori, razstave). V sklopu Evropske
mreže zdravih šol (zajetih je štirideset držav) so tudi
naši osnovnošolci in srednješolci oblikovali različne izdelke,
s katerimi so izrazili svoj odnos do alkohola.
VEČ
SVOBODE
Na Danskem poznajo poleg šolanja za odrasle in večernih
šol tudi šole s HF-programom (Higher Preparatory Examination)
- to bi najlaže prevedli kot časovno in starostno prilagojen
gimnazijski program. Tako učencem, ki končajo osnovno šolo
in so se odločili šolanje nadaljevati zato, da se vpišejo
na univerzo, ponuja država poleg gimnazijskega še HF-program
...
PREDAVANJE
O NIČEMER
"Predavanje je nastop, ki ga pripravljamo. Misli, sporočila,
sestavo, prehode, premike naprej in nazaj po besedilu, pa
tudi poglede in gibe, vse je moč - tako kot v gledališkem
scenariju - predvideti in se po tistem prepustiti vzgibom.
Kam nas odnesejo, ne vemo, vemo pa vendarle, da se moramo
obvladati in slediti ciljem," začenja svoje razmišljanje
o učiteljevem delu Dušana Findeisen.
PREVAJALSKI
ŠTUDIJ UKINJEN
"Letošnji Razpis Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru
in samostojnih visokošolskih zavodov za vpis v študijskem
letu 2001/2002 je prinesel neprijetno presenečenje za četrtošolce,
ki bi radi študirali prevajalstvo. Vpisa v 1. letnik prevajalskega
študija ni! Na Filozofski fakulteti (poslej FF) so takoj
zazvonili telefoni, ali je to res mogoče," se v svojem
kritičnem prispevku sprašuje dr. Meta Grosman.
EKONOMSKA
ŠOLA LJUBLJANA SE PREDSTAVLJA
DEVETLETKA
V rubriki Spoznavanje okolja Vinko Udir razmišlja o pomenu
praktičnih dejavnosti na področju naravoslovja in sorodnih
ved, iste teme pa se v rubriki Fizika v osnovni šoli dotikata
tudi Vida Lojevec-Mrvič in Marjeta Petrica
 .
|
|
