ODLOČITEV DO 8. MARCA
Ob letošnjem razpisu za univerzitetni študij Jasna Kontler Salomon ugotavlja, da je ponujeno število vpisnih mest na obeh univerzah in na samostojnih visokošolskih zavodih v primerjavi z lanskim sicer večje samo za 2,3 odstotka, to pa vendar pomeni več kot 500 dodatnih študijskih priložnosti. Čeprav bo letos, vsaj kar se tiče rokov in vpisnih postopkov, vpis potekal tako kot že nekaj let, bodo na enem področju vpisni pogoji bistveno spremenjeni - dosedanje zaključne izpite v štiriletnih programih srednjih strokovnih šol bo namreč nadomestila poklicna matura. Zaradi tega so tudi spremenili vpisne pogoje v vseh visokošolskih strokovnih programih, največja novost pa je, da se bo mogoče s poklicno maturo in dodatnim izpitom iz maturitetnega predmeta mogoče vpisati tudi na vrsto univerzitetnih študijskih programov. Za to so se odločili na trinajstih fakultetah ljubljanske univerze in na sedmih fakultetah mariborske. Kateri so še novi programi na fakultetah? Kliknite ali prelistajte Šolske razglede.

KONFESIONALNA DEJAVNOST
Ob podpisu Vatikanskega sporazuma in odločbi ustavnega sodišča smo se pogovarjali z dr. Markom Kerševanom, profesorjem sociologije religije na Filozofski fakulteti Ljubljana in predsednikom kurikularne komisije za predmet verstva. Za mnenje pa smo povprašali tudi pomožnega škofa, profesorja moralne teologije na Teološki fakulteti Ljubljana prof. dr. Antona Stresa, člana cerkvene pogajalske skupine.

Ustavno presojo 72. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je sprožila pritožba skupine staršev. Ti menijo, da prepoved verskega pouka v javnih šolah in šolah s koncesijo ni v skladu z našo ustavo in z deklariranimi človekovimi pravicami, pa tudi ne z načeli, ki jih je sprejela in podpisala Slovenija. Odločba v obširni in natančni utemeljitvi pravi, da prepoved konfesionalne dejavnosti ne more veljati za zasebne šole s koncesijo, da pa ta prepoved v vsakem primeru velja za javno šolo in za tisti del vzgojno izobraževalnega programa v zasebnih šolah s koncesijo, ki ga financira država.

Podrobneje o tem v našem časniku

BESEDA RAVNATELJEV
V Zvezi združenj in skupnosti srednjih šol in dijaških domov Slovenije ugotavljajo, da se ravnatelji zadnje čase čedalje pogosteje soočajo s kadrovsko problematiko, ki je povezana z navodili strokovnih služb MŽZŠ na eni strani ter delovno zakonodajo na drugi ... Obenem ugotavljajo, da strokovno in poklicno šolstvo tone v čedalje večjo krizo, saj je skoraj praviloma rezervirano za dijake s slabšim končnim uspehom ali z drugimi težavami ... Že v preteklosti so opozarjali, da šolsko delo vse bolj obremenjuje pretirana administracija v obliki raznih aktov, pisanja poročil in zbiranja ter pošiljanja različnih podatkov ... Težav in žuljev je še veliko, tudi v zvezi z investicijskim vzdrževanjem šolskih stavb in nakupom osnovnih sredstev, opreme in učnih sredstev. V tokrat objavljenih prispevkih ravnateljev štirih slovenskih srednjih šol opozarjamo na nekatere med njimi.

ŽRTVE SISTEMA OCENJEVANJA?
Ob "inventuri" minulega leta si oglejmo tudi stanje na področju popravnih izpitov, ki ga je Zavod RS za šolstvo spremljal že sedmič. Vsakokrat sicer malo drugače, a vendar podatki iz skoraj 80 odstotkov šol o 77 odstotkih srednješolcev v Sloveniji pokažejo povprečno sliko, s katero se lahko primerjajo tako šole kot posamezni učitelji. Prispevek Tomaža Kranjca si preberite v Šolskih razgledih.

PREDSTAVLJA SE ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA

MAR RES ŠE NISTE BILI V BRITANSKI PRESTOLNICI? ALI PA VAS JE LONDON ŽE OČARAL IN BI GA RADI OBISKALI PONOVNO?
POSEBNA PONUDBA: BREZPLAČNO V LONDON! RES JE - PREPRIČAJTE SE V ŠOLSKIH RAZGLEDIH!

SAMO ZA NAROČNIKE: BENEŠKI KARNEVAL, 9. FEBRUAR 2002 ZA 3.000,00 TOLARJEV.