ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE MLADOSTNIKOV
"Mladim moramo omogočiti zdravo življenje v šoli in jih navaditi, da bodo živeli zdravo, tudi ko bodo zapustili šolo ...," je v pogovoru z Bredo Senčar med drugim dejala direktorica Zavoda RS za šolstvo in predsednica Nacionalnega programskega sveta za zdravo življenje šolske mladine Metka Zevnik

PO SLEDEH TIMSS-a
Ugotovitve zadnje mednarodne raziskave o znanju matematike in naravoslovja osmošolcev (Timss) iz leta 1999, koordinira jo mednarodna organizacija za raziskovanje dosežkov v izobraževanju IEA s sedežem v Bostonu, so decembra preplavile javnost v vseh 38-tih sodelujočih državah. Tako tudi pri nas. O namenu raziskave in njenih ugotovitvah smo se pogovarjali s koordinatorko raziskave pri nas Barbaro Japelj Pavešič s Pedagoškega inštituta v Ljubljani, ki med drugim ugotavlja, da v drugih državah otroci bolj cenijo znanje kot pri nas.

POTI IN STRANPOTI VZGOJE
"Naš otrok se je rodil. Nekaj časa je najlepši, najpametnejši in tudi zdrav. Prehitro pride čas, ko je treba v vrtec. Tam se starši prvič srečamo s stvarnim življenjem. Kar naenkrat je neki otrok lepši od našega, spet drugi zna več kot naš in naš je tudi kdaj pa kdaj bolan. Kje so zdaj vsa naša pričakovanja? Mar smo sami krivi, da naš otrok ne zadosti vsem našim merilom? Kakšna pa so ... So objektivna? So realna?" se v svojem razmišljanju med drugim sprašuje Marjana Rojnik.

POGOVOR Z DR. ROBERTOM R. REASONERJEM
Dr. Robert R. Reasoner je več kot dvajset let posvetil razvoju programa Razvijanje pozitivnega samovrednotenja mladostnikov. Tega so v sedemdesetih letih začeli udejanjati najprej v njegovem šolskem okrožju v Kaliforniji, pozneje še drugod po Združenih državah Amerike. S sodelavci je ustanovil tudi demonstracijsko središče za program Izobraževanje v zgodnjem otroštvu in Center za raziskovanje evalvacij na kalifornijski univerzi v Los Angelesu. Čeprav je upokojen, veliko potuje in predava v različnih državah. V pogovoru za Šolske razglede odkriva svoje poglede na to, kako lahko učitelj otroku pomaga razvijati pozitivno samopodobo.

ALI JE DRUGI RAZPIS LEGITIMEN?
Tako se sprašuje v svojem prispevku Milan Adamič, ko se odziva na pogovor z direktorico Urada za šolstvo dr. Andrejo Barle Lakoto, ki je v lanski 19. številki Šolskih razgledov spregovorila o drugem razpisu evalvacijskih študij, ki ga je izpeljal Urad za šolstvo.

OB NOVEM UNIVERZITETNEM STATUTU
"Mislim, da je nezaslišano, da lahko študenti odločajo o čisto strokovnih vprašanjih ali celo o tem, ali kdo izpolnjuje pogoje za izrednega profesorja. Prepričan sem, da tudi študenti nočejo odločati o tem." Približno tako je v nedavni sklepni razpravi pred sprejemom novega statuta ljubljanske univerze nasprotoval eden od članov senata ljubljanske univerze, sicer ugledni redni profesor ene od fakultet, tistemu členu v omenjenem statutu, ki določa, da mora imeti senat članice univerze najmanj sedmino članov iz vrst študentov ...

EVROPSKO LETO JEZIKOV

24. januarja bo v Portorožu naša uvodna konferenca v evropsko leto jezikov (evropska bo nekoliko pozneje v Lundu na Švedskem). O jezikih bodo razmišljali in spregovorili doc. dr. Lucija Čok, prof. dr. Matjaž Kmecl, dr. Marko Stabej, prof. dr. Meta Grosman, doc. dr. Erika Kržišnik, prof. dr. Albina Nečak Luk in drugi.
Sicer se bodo dogodki vrstili vse leto - od 5. do 11. maja bo evropski teden jezikov za odrasle, 26. septembra bo evropski dan jezikov, obetajo se nam tudi jezikovni festivali in razstave, natečaji ...

VARNO DELO Z RAČUNALNIKOM
V medijih je veliko govora o psihični preobremenjenosti šoloobveznih otrok pozabljamo pa na fizične obremenitve. Tu mislim predvsem na obremenitve pri delu z računalnikom. Vsaj 70 odstotkov od 30 milijonov ameriških učencev, ki že uporabljajo računalnik v šoli, doma ali v knjižnici, bi že lahko trpelo zaradi vnetja zapestja, zbadanja v prstih, bolečin v hrbtu oziroma za še čim hujšim, povezanim z delom z računalnikom ...

DEVETLETKA
Na strani, posvečeni devetletni osnovni šoli, Vida Lojevec - Mrvič in Marjeta Petrica nadaljujeta razmišljanje o pouku fizike. Tokrat obravnavata pomen motivacije in predvsem eksperimentalnega dela za učenca. V rubriki Spoznavanje okolja bo fizikalne vsebine prispeval Vinko Udir. V svojem prvem prispevku obravnava temo Vreme in nakazuje možne poti, kako učencem z aktivnimi metodami dela približati novo znanje o pojavih, s katerimi so se sicer že velikokrat srečali. Ivanka Adlešič Lebar z Osnovne šole Turnišče predstavlja v članku Ocene, ocene mnenja učencev o preverjanju in ocenjevanju znanja.