|
 V mladem, komaj razprtem novem letu, za vas - sveži in razgibani ŠR - spet na spletu!
»Ta likovna dela sem ustvaril
v zadnjih dveh letih. Ne spogledujejo se več samo z realnostjo
in iskanjem motivov iz vsakdanjega sveta, temveč se dotikajo
tudi duhovnosti in notranjih občutkov. Tak pogled te
privede do tega, da prikažeš likovno razmišljanje povsem
po svoje. To pa je edina pot k napredku in prepoznavnosti
avtorja. Najti pravo pot je bistvo ustvarjanja in uspeha.«
Tako pravi o sebi in svojem
ustvarjanju Zoran Rožič, član Društva koroških likovnikov,
ki je ljubezen do likovnega ustvarjanja začutil že v
osnovni šoli. Pozneje se je kalil ob akademskih umetnikih,
ki so bili pripravljeni deliti svoje znanje z drugimi:
Slavku Koresu, Ervinu Kralju, Vinku Železnikarju … Slikanje
je del njegovega življenja, konjiček, ki ga sprošča.
Srečen je, če svoje ustvarjanje lahko deli z drugimi,
zelo pogosto prav z mladimi. Pa ne le v svojem ateljeju;
pogosto so tudi planinski izleti, ki jih vodi za osnovnošolce
iz Šentjanža pri Dravogradu, obarvani slikarsko …
DANSKA REFORMA
Na Danskem imajo devetletno osnovno
šolo (izjemoma imajo lahko šole tudi deseti razred), ki
ji sledijo tri leta srednješolskega izobraževanja in nato
študij na univerzi po programih 3 leta + 2 leti s pridobitvijo
naziva magister. V gimnazije se vpiše povprečno 40 odstotkov
generacije, v strokovne šole do polovice, desetina pa ne
nadaljuje šolanja. V tem najmanjšem delu prevladujejo fantje;
pravijo, da je to skupina, za katero ne vedo, kje je. Leta
2005 so začeli s prenovljenimi gimnazijskimi programi.
Ti potekajo na triletnih gimnazijah, tehniških in ekonomskih
gimnazijah in v posebnih dvoletnih programih, namenjenih
predvsem vpisu na višje šole, denimo za medicinske sestre.
Ne izključujejo pa – seveda pod določenimi pogoji – vpisa
na univerzitetne študije. Gimnazijski programi so namenjeni
nadaljevanju študija na univerzi.
OD
KOD PRIHAJA SVETLOBA
Dr. Ove Korsgaard pravi,
da je doslej izobraževalni sistem temeljil na progresivni
pedagogiki, zdaj pa se poudarja predvsem znanje. Priznani
strokovnjak že od leta 1995 predseduje Združenju za svetovno
izobraževanje, ki je svetovalna organizacija Unesca, in
deluje v Centralni evropski ljudski akademiji v madžarskem
Sopronu. Ob vseh obveznostih mu je lani spomladi uspelo
obiskati Oddelek za pedagogiko in andragogiko ljubljanske
Filozofske fakultete, kjer je predaval študentom. Kaj zanimivega
smo še zvedeli v pogovoru z Dancem, predstojnikom Oddelka
za filozofijo izobraževanja na Pedagoški univerzi, kjer
je odgovoren za raziskovalne programe etičnega in političnega
izobraževanja, si lahko preberete v prvi letošnji številki
Šolskih razgledov.
RAZREDI V PUŠČAVI
Na vzhodu
Čada se na nadvse suhem območju, izpostavljenem peščenim
viharjem, razprostira
ducate naselbin, v katerih prebiva približno 240.000 ljudi
iz različnih etničnih skupin. Na 24.000 kvadratnih kilometrov
veliko ozemlje se priseljujejo iz sudanskega Darfurja od
leta 2003. Navkljub ekstremnim podnebnim razmeram, različnim
nevarnostim in veliki oddaljenosti od prestolnice države
– vožnja do tja traja 20 ur z avtomobilom – tam ob pomoči
posameznih učiteljev prostovoljcev poteka pouk. Učiteljica
si najbolj želi, da bi ji uspelo zagotoviti šotor, v katerem
bi potekale učne ure, da otroci ne bi bili tako izpostavljeni
vetru in pripekajočemu soncu … >>klik!<<
VISOKOŠOLSKA
INVENTURA
Prehod iz starega v novo leto
za vse tiste, ki so iz takega ali drugačnega razloga redni
obiskovalci trgovin (če drži, da je odvisnost od kupovanja
enakovredna drugim odvisnostim, potem se je z izgradnjo
trgovskih velecentrov število odvisnikov v Sloveniji neznansko
povečalo), mineva tudi v znamenju dveh neizbežnih dogodkov.
Za razliko od drugega dogodka, to je razprodaj, ki so odveč
le preobremenjenim trgovcem, je prvi, torej letne inventure,
odveč prav vsem. A inventure so, seveda, potrebne, piše
Jasna kontler – Salamon. Tudi tam, kjer nanje ne opozarjajo
napisi na zaprtih vratih. Denimo v našem visokem in višjem
šolstvu. Še ta mesec bo izšel razpis vpisa v višje in visoko
šolstvo za prihodnje študijsko leto … več o tem v ŠR!
UČENJE
ZA ŽIVLJENJE
V sodobnem času hitrih razvojnih
posledic, socialnih sprememb, naraščanja informacij ter
globalne soodvisnosti so potrebne vedno nove izobraževalne
metode. Starši in učitelji moramo znati izrabiti energijo
mladih in jim dati čim več znanja in vizijo za življenje,
razmišlja Jože Jagrič. Izobraževanje v obdobju rednega
šolanja že dolgo ni več dovolj. Pravimo, da se moramo izobraževati
vse življenje. Za to pa mora biti poleg povprečne sposobnosti
tudi zadostna motivacija … Preberite v novih ŠR!
KAJ
BI VAS ŠE PRITEGNILO?
Slepi in slabovidni? Naši
strokovnjaki za slepe in slabovidne otroke so se znašli
pred zevajočo praznino. Zakaj? Več o tem v našem prispevku Prikrajšani za pomoč.
|
