|
 
Ob koncu EU projekta PeriSCop, katerega partnerja sta
bila Zavod RS za šolstvo in ljubljanska Filozofska fakulteta,
je nastal priročnik za učitelje Mladina v Evropi, Učna
gradiva in predlogi za pouk. V triletnem projektu so
sodelovali še Univerza iz Pardubic na Češkem, jezikovna
šola Step by Step iz Prage, Univerza Justus Liebig
iz nemškega Giessna, zavod za izobraževanje učiteljev iz
Hessna ter hessensko ministrstvo za šolstvo. A pri nastajanju
gradiva so sodelovali še mnogi osnovno- in srednješolski
učitelji s svojimi učenci in dijaki. Priročnik je osredinjen
na mlade in obravnava samopodobo le-teh, sporazumevanje
in socialno dejavnost, prihodnost, tradicijo in spomin.
Namenili so ga učiteljem vseh predmetov. Vsebuje učno gradivo
in izdelke učencev ter dijakov - risbe, kolaže, fotografije
in filme -, ki so nastali pri pouku v vseh treh sodelujočih
državah. Njegova posebnost je tudi ta, da je napisan v
slovenščini, češčini in nemščini ...
NASILJE: OTROKE ŠEŠKAMO - MAČK PA NE!
V naslednjih štiriindvajsetih urah bodo zaradi nasilja
umrli štirje otroci. To se ne bo zgodilo tam, kjer divjajo
spopadi, marveč pri nas, v Evropi. Svetovna zdravstvena
organizacija ima veliko podatkov o nasilju nad otroki,
ki razjeda vso družbo in ne le posameznikov. A spodbuden
je le tisti, ki napoveduje, da smrtnost otrok zaradi trpinčenja
v večini razvitih držav upada. Otroci se srečujejo z nasiljem
povsod - v družini, skupnosti, šoli, ustanovah ... Kaj
pripoveduje o tej temi prof. dr. Paulo Sérgio Pinheiro,
strokovnjak iz Brazilije? >>Klik!!!<<
DATI - DOBITI
Spoznala ga je pred dvema letoma. Star je bil osem let.
Sprva je na obravnave prihajal nerad, težko ga je bilo
motivirati za učenje. Nenehno se je presedal na stolu,
krilil z rokami, vstajal, brez da bi vprašal, gledal skozi
okno, z mislimi preskakoval, govoril nerazumljivo ... Kadar
nalogi ni bil kos, je sprva postal jezen, nato se je ves
nemočen začel jokati. Šolsko delo je odklanjal. Med uro
jo je večkrat spraševal, koliko je ura in kdaj bo konec.
Bil je poseben učenec, ki je potreboval povsem drugačen
način dela, posebne metode ter ogromno motivacije in potrpljenja.
Nekega dne sem se je mobilna specialna pedagoginja Marijana
Senica domislila, da bi potreboval prijatelja, s katerim
bi se družil, se pogovarjal o vsakdanjih stvareh, pisal
nalogo. >>Kliknite<< in preberite več!!!
UŠI NA POHODU
"Rasla sem z "ušivo" generacijo," piše
tokrat naša stalna sodelavka Tereza Žerdin. Nič
posebnega ni bilo, ko jih je kdo dobil. Uši. Pri vsaki
hiši so imeli petrolej
- za svetilko, ko je zmanjkalo elektrike ali pa je ponekod
sploh še ni bilo, in za preganjanje uši. Sama se jim je
ognila, čeprav ne ve, kako ji je to uspelo pri do pasu
dolgih kitah. Tako niti ne ve, kako je, če zaradi uši srbi
glava in kakšne kolobocije potegne ta nadloga za sabo.
A medvojna in povojna generacija sta se vsekakor znali
spopadati z njimi. Potem so izginile. Toda ne za vselej. >>Klik!!!<<
DRŽAVLJANSKA IN DOMOVINSKA VZGOJA
Družbene spremembe in zdaj že zgodovinske so botrovale
precej korenitim spremembam, ki smo jih v zadnjih letih
občutili tudi v vzgoji in izobraževanju, še posebno v osnovnem
šolstvu. Ko se zazremo v preteklost, si lahko domišljamo,
da so bili praktiki v marsikaterem delu razvoja državljanske
in domovinske vzgoje precej pred ustanovami, ki so sistemsko
skrbele za to področje in skušale vzdrževati stanje, ki
ob prihajajočih družbenih spremembah ni bilo več ustrezno.
Kateri cilji posameznih učnih načrtov zajemajo tudi državljansko
in domovinsko vzgojo? Kaj se je s poukom le-te dogajajo
v zadnjem desetletju? Kako bi jo bilo treba prenoviti?
Na kaj bo treba pri tem še posebno paziti? O vsem tem piše
ravnatelj Osnovne šole Krmelj Rado Kostrevc. Preberite
v ŠR!!!
|
