GIMNAZIJA JURIJA VEGE IDRIJA - 100 LET

Idrija je lani praznovala stoletnico gimnazije. Spremljale so jo številne prireditve - predavanja, pogovori, tekmovanja, kulturni maraton, srečanja ... Ob tej priložnosti so izdali zbornik Prvih sto let, v katerem nekdanji dijaki odstirajo svoje zgodbe, zgodbe iz zgodovine šole. Nekateri so besede nadomestili s podobami in tako še obogatili izjemno domiselni in oblikovalsko izvirni zbornik. Njihova dela so obarvala tudi Šolske razglede.

LETNI ZBOR DRUŠTVA ZA VISOKOŠOLSKO DIDAKTIKO
Člani Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko (SDVD), ki deluje že šesto leto, so na letnem zboru razpravljali o premikih v visokem šolstvu na nacionalni, evropski in svetovni ravni ter o e-učenju in uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije v visokošolskem poučevanju. Dr. Bogomir Mihevc poroča o najpomembnejših smernicah, o katerih so razpravljali na srečanju. Kliknite in več o tem preberite v Šolskih razgledih.

VSI PROGRAMI ŠE NISO ZRELI ZA PRENOVO
Kako bo (je) v poklicnem izobraževanju poskrbljeno za splošno izobrazbo vajencev in dijakov? Odgovor na to vprašanje naj bi ponudila vpeljava prvih poskusnih programov, ki bodo izoblikovani po novih Izhodiščih za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja. Avtorji tega dokumenta priznavajo, da je opredelitev minimalnih izobrazbenih standardov ter razmerja med obsegom splošne in strokovne izobrazbe pa tudi razmerja med teoretičnim in praktičnim znanjem v posameznih programih najpomembnejši programsko strukturni problem Izhodišč.

O tem, kako prepričljivi so bili pri določanju minimalnih standardov v srednjem poklicnem izobraževanju, se je z dr. Jankom Muršakom, profesorjem Filozofske fakultete, članom nekdanjega Nacionalnega kurikularnega sveta, v katerem je deloval kot predsednik področne komisije, pogovarjala Breda Senčar. Za izsek iz pogovora kliknite, celoto najdete v našem časniku.

ORGANIZACIJA POUKA V ŠOLSKIH SISTEMIH DRŽAV EU IN EFTE
Eurydice - informacijska mreža za izobraževanje v Evropi je objavila študijo s pregledom organizacije pouka v šolskih sistemih držav članic Evropske zveze (EU) in treh držav Evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA), ki sestavljajo skupen evropski gospodarski prostor. Podatki o šolski obveznosti, šolskem letu, tednu in dnevu kažejo, kolikšen je razpon ter kakšne so razlike in skrajnosti v organizaciji pouka v posameznih državah. Številke utegnejo biti zanimive tudi v primerjavi z normativi v Sloveniji, ki se kot pridružena članica pripravlja za vstop v Evropsko unijo. Vas zanimajo razlike? Preberite prispevek Borisa Lipužiča.

VERJETI IN SE BORITI
Zanimivo razmišljanje Dušane Findeisen se dotika medijske pismenosti, državljanske vzgoje in skupnosti, ki jo oblikujejo različni posamezniki. Javna občila imajo veliko vlogo v oblikovanju zavesti vseh, tudi mladih. Hranijo jih z "medijskimi dogodki", dajejo jim občutek, da so v teh dogodkih udeleženi, hkrati jih delajo nemočne. Za pravilno interpretacijo je potrebna medijska pismenost. Pravijo, da je treba ustvariti skupno zanimanje mladih ljudi v posameznih evropskih državah, kajti skupnih vrednot ni. Takšna razmišljanja se zdijo nekaterim odveč. Švicarska ali francoska mladina - to je vseeno. Treba pa jim je dati možnost, da razmišljajo o svetu, v katerem živijo in da zagledajo svojo vlogo v njem, da se učijo vzajemnosti. Obenem je vsak posameznik drugačen, kajti misliti tako kot vsi, ni prav inteligentno ... Vendar ne gre za drugačnost, ki jo danes poudarjamo na vsakem koraku, ne gre za drugačnost, ki podpira individualnost, gre za drugačnost posameznikov, ki oblikujejo skupnost. Več z življenjskimi primeri si preberite v Šolskih razgledih.

POUK PO MERI OTROK
Pogosto učenci naučene vsebine "znajo", a jih ne razumejo. Jih razumejo, a jih ne znajo poimenovati. Imajo o njih predstave, ki se njim zdijo popolnoma logične, a ne tudi nam. Kako ustvarjalni so lahko otroci pri oblikovanju miselnih povezav, sem se pri delu z učenci ničkolikokrat prepričala. Vsakič znova so me presenetile razlage učencev, ki so pogosto logične z njihovega vidika razmišljanja. Za pravilno in učinkovito poučevanje in učenje pojmov je poznavanje teh predstav zelo pomembno. Tako ugotavlja profesorica v petem razredu mednarodnega oddelka na Osnovni šoli Danile Kumar v Ljubljani Nataša Dražumerič. Več o delu v mednarodnem oddelku si lahko preberete v časniku, do odlomka pridete s klikom na miško.

KAJ MOTIVIRA NAŠE DIJAKE ZA UČENJE
Tadeja Zagoršek iz Dijaškega in študentskega doma Kranj je v svojem prispevku predstavila ugotovitve raziskave Možnosti za izboljšanje učnega uspeha dijakov v dijaškem domu. Raziskava je namreč dala odgovor na vprašanje, kateri so najpomembnejši dejavniki motivacije za učenje pri dijakih, ki obiskujejo kranjske srednje šole. Razvidno je, da prvo mesto med dejavniki motivacije za učenje pri naših srednješolcih zavzema veselje do stroke oziroma poklica, kar je pravzaprav razveseljivo, saj je to dejavnik, ki vpliva na notranjo motivacijo dijakov in ki ostane v človeku še po koncu izobraževanja, saj pri notranji motivaciji obstaja cilj v dejavnosti sami, v interesu za večje znanje, v doživljanju uspeha, zanimanja ipd. Več o raziskavi v Šolskih razgledih.

BRILJANTI NA UNIVERZI
V redni rubriki Kje vas in nas šola žuli se je pretanjena kolumnistka Tereza Žerdin s svojim razmišljanjem tokrat odzvala na članek dr. Mihe Javornika s Filozofske fakultete Ljubljana (ta je na testiranju brucev ugotovil, da je v prvi letnik študija dobil slabe študente, čeprav so se ti na maturi zelo dobro odrezali). Avtorica razglablja o testih nasploh, o tem, da otroci v šoli z glasnim govorom sprožajo asociacije, ki prikliče znanje drugih. Več iskrivih misli na straneh Šolskih razgledov.