Vsebina časnika Šolski razgledi številka 9/2014

Večino fotografij, ki dajejo likovno podobo tokratnim Šolskim razgledom, je Mare Kern ujel v fotografski objektiv prav med prvomajskimi potepi – po Finski, Češki, Slovaški, Madžarski, Hrvaški, Bosni, Nemčiji, Angliji, Italiji … Ne, ne predstavljamo vam arhitekture, tudi pokrajine ne. Skupaj z Maretom postopamo po mestih. Kaj je lepšega, kot odkrivati nove kraje ali pa že znane na novo in opazovati ulični utrip. Tako spoznavamo navade in značilnosti ljudi v posameznih deželah in mestih, zaznavamo razlike, občutimo podobnosti. Svojevrstna hrana za dušo je to in včasih prav ta najbolj paše. Ni treba iti daleč, da se takole napojimo. Že v domačem okolju je ob vsakem času kaj novega, kaj drugačnega, če se le za trenutek ustavimo in to želimo videti. Ko zremo v Maretove fotografije, nas prešine, da skorajda na vseh ljudje – čakajo. Čakajo, da pripelje njihov vlak ali avtobus ali pa da odpelje tisti, ki jim križa pot. Čakajo, da se zgodi tisto, kar si želijo. Čakajo, da jih mine utrujenost. Ali pa da dočakajo pravi klic ali telefonsko sporočilo … Nekateri čakajo kar tako, da mine čas, da se nekaj zgodi … In povsod po svetu smo ljudje, povsod so zgodbe podobne, vsi kdaj čakamo, včasih z razlogom in smo nestrpni, drugič čakamo iz navade, naveličanosti, brezupa …

Mare Kern (z njegovimi fotografijami smo se v Šolskih razgledih srečali že marca lani) ni vajen čakati križem rok. Če bi bil iz takšnega testa, zagotovo ne bi danes na Osnovni šoli Franceta Prešerna Kranj opravljal najljubšega in najlepšega poklica na svetu, kakor pravi sam – biti učitelj je zanj življenjsko vodilo. In zagotovo ne bi vodil šolskega iBanda, v katerem štirje učenci (fanta in dekleti) igrajo na tablične računalnike (z aplikacijo Garage band), osem pa jih prepeva. Če bi le čakal, se zagotovo ne bi podajal v svet in spoznaval evropskih prestolnic in drugih mest. Res pa je, da se na takih poteh zelo rad prepusti času in vse globoko doživlja ter opazuje s pretanjenim občutkom.

Želimo si, da tudi vi z občutkom sežete po časopisu, se prepustite zapisanemu in, seveda, vstopite med ljudi, vstopite v upodobljena mesta. Sprehodite se po Evropi, četudi le ob fotografijah … In ne čakajte; ne čakajte na maj, maj je tu!

Kjer vsi govorijo isto, razum spi, spanec razuma pa rojeva pošasti

Uvodnik

Bistvena poteza zrele politične elite je po mojem v tem, da ji uspe mobilizirati kar največ človeških virov v doseganju in vzdrževanju skupnega dobrega. Za to pa mora biti tudi v nacionalni državi ključna prav metoda, ki zaznamuje stil evropskega vladanja: široka javna debata in iskanje soglasja, zmanjševanje medsebojnega nezaupanja in krepitev zavesti o skupnem dobrem. Nenehno pogajanje o smislu in načinih skupnega življenja je naša usoda … Izpod peresa Aleša Debeljaka.

»Klik za več!«

Oblast

Naš komentar

Vlade se menjajo, naši ministri tudi, upravni aparat pa ostaja bolj ali manj nespremenjen. Novi državni sekretarji in direktorji direktorata, z ministrom na čelu, prepuščajo odločitve večinoma tistim sekretarjem (brez naziva državni), ki preživijo vse vlade in vse sisteme in imajo predvsem zakonodajo in lobistično mrežo na svojem področju v malem prstu. Ti mali bogovi potem odločajo o vsem … Kritično razmišljanje Ide Srebotnik.

»Klik za več!«

Dobrodošli čudež

O Slovenskih učnih krogih

Je učiteljica angleščine na Osnovni šoli Trnovo in dejavna pedagoška delavka na področju inovacij na različnih področjih. Že tri leta je koordinatorica za GTP (Global Teenager Project – GTP) za Slovenijo in dejavna članica odbora iEARN Slovenija. V projektu e-šolstva je bila članica skupin za sodelovalne projekte na daljavo, tuji jeziki in skupine za ravnatelje.

Kot sem jo imela priložnost spoznati po delu v Slovenskih učnih krogih (SUK), je odločna oseba, ve, kaj hoče, česa noče, zna urediti vse zadeve, hkrati pa je polna energije, volje in zna spodbujati ljudi. »Nam lahko poveste, kakšni smo Slovenci v primerjavi z drugimi sodelujočimi znotraj GTP? Kako nas vidi Bob Hofman, s pomočjo katerega smo ob vas začeli spoznavati ta projekt in je tako nastala njegova slovenska različica, torej Slovenski učni krogi (SUK), ki deluje enako kot GTP?« To je le prvo izmed vprašanj, ki jih je Gabriela Zver postavili Darji Žnidaršič … Več v ŠR!

Razpoka v sistemu

O integraciji in inkluziji in skrbi za konkretnega otroka

Zdajšnja pedagoška praksa žal kaže, da večina otrok z učnimi težavami preide v programe, primerne njihovim sposobnostim, šele v drugi triadi ali celo še pozneje, torej v višjih razredih osnovne šole. Pregled njihove šolske poti ni v prid omenjeni doktrini, temveč kaže visoko stopnjo deviantnosti – torej razvijajo se obrambni mehanizmi, negativna nastrojenost do učnih vsebin in zahtev, samopodoba je zaskrbljujoče nizka … Pojavi se še mnogo drugega, kar zelo ovira otrokov napredek. In še eno bridko dejstvo naj omenim: ob vsem tem postavljamo učenca na stran … Na razkol med teorijo in prakso opozarja Zvonka Štolfa.

»Klik za več!«

Čas je za novo internacionalo!

Najina pisana tapiserija

… Deniza mi je zgrožena pripovedovala, da se je hrvaško šolsko ministrstvo čez noč odločilo, da ne bo več plačevalo ur, ki jih glasbeni pedagogi v šolah izvajajo s pevskimi zbori in z drugimi pevskimi ter s plesnimi ali z inštrumentalnimi skupinami. Z drugimi besedami: ukinjajo jih. »Kaj boste pa zdaj?« sem jo vprašala. »Borili se bomo, da pesem ostane v šolah!« Potem sem jo videla po TV, na srečanju s predsednikom Josipovićem, ki je sprejel glasbene in likovne pedagoge (tudi njim ukinjajo ure) ter jih javno podprl v njihovih prizadevanjih. In se mi je posvetilo, Rut, čas je za novo internacionalo! Namesto da se pogajamo vsak s svojimi politiki, bi morali učitelji opazovati, kaj se dogaja in podpreti bitke drugih kot svoje. Kot je zapisal Dušan Rutar, ki ga omenjaš v prejšnjem pismu: »Skupaj smo lahko samo kot različni in samo s pomočjo solidarnosti, ki ne pomeni, da stojimo za svojimi sanjami, ampak pomeni, da smo se pripravljeni boriti tudi za sanje drugih ljudi.«

Del pisma, ki ga Tanja (Plevnik) namenja Rut (Zobec) in vsem nam. Več v ŠR!

Per aspera ad AvSTRAlija

List iz dnevnika

Mama me je rodila na prvi pomladni dan: »Vse raste, ta puža bo Rasta!«

Z imenom sem bila vedno zadovoljna. Ime mi prigovarja, da rastem, se razvijam, napredujem, zorim … V besedi rasta se skriva tudi latinska beseda za zvezdo. Astra. Per aspera ad astra. Latinski rek, ki v prevodu pomeni, da se dokoplješ do zvezd prek trnja.

Zvezde obožujem. Solze sv. Lovrenca (meteorski roj perzeidov) je čudovit vesoljski pojav, ki ga vsako leto komaj čakam …. Piše Rasta Fašmon, specialistka za pomoč z umetnostjo, profesorica likovne pedagogike, vzgojiteljica v Dijaškem domu Lizike Jančar Maribor.

»Klik za več!«

Tukaj in zdaj, a s pogledom naprej

Vključitev otroka s posebno potrebo v ustrezni

Veliko razmišljam o sistemu izobraževanja v Sloveniji. Ker sem po poklicu defektologinja, razmišljam še posebej o sistemu izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. K temu me spodbujajo individualni pogovori s starši na posameznih govorilnih urah. Opažam, da jim marsikatere stvari niso jasne in jih ne poznajo dovolj. Ne strinjajo se z mnenjem Komisije za usmerjanje, katere glavno delo je vključitev posameznika v ustrezen program izobraževanja glede na njegovo opredelitev posebnih potreb. Svoje otroke vpisujejo v neustrezne programe in pričakujejo od njih več, kot zmorejo. O tem, kaj bo z njihovim otrokom, ko odraste, večinoma še ne razmišljajo. To zmorejo le redki. Tolažijo se, da je njihov otrok vendar še v osnovni šoli in čas njegove samostojnosti in zrelosti je še daleč. Pa ni res ... Amalija Krajnc predstavlja svoje poglede in izkušnje. Več v ŠR!

Poglejmo stvarnost

O prihodnosti izobraževanja

Če želimo spremembe, s katerimi bodo učenci končno začeli odkrivati svoje interese in potenciale, moramo začeti pri njih in uspešnih projektih iz resničnega sveta; ne pa s šolo, kakršno poznamo zdaj. Taka šola bo omogočala učencem dosti več avtonomije pri učenju, dosti več možnosti za napake, obenem pa dosti več povratnih informacij, več realnih (in ne teoretičnih) projektov, več medsebojne interakcije, predvsem pa dosti dejavnejšo vlogo učenca pri njegovem izobraževanju. Sašo Puppis v ŠR!

Kaj smo še pripravili za vas?

Spoznajte majsko moro maturantkine mame, pa tudi pravo pomoč in pravo prostovoljstvo. Mi, otroci socializma, pravijo malo starejše generacije. In jaz? Sem otrok kapitalizma? Tako se vprašuje Žiga Vavpotič. Študentka Jasna med drugim sporoča, da se med študijem na Irskem prav pri nobenem predmetu ne dolgočasi. Beseda je o odkrivanju nadarjenih, o povezovanju domačih šol s tujimi, uspešno se spoprijemamo z nespečnostjo, razkrivamo Abecedo otroštva, tokrat H. Vse teži k ravnotežju, čeprav vedno ne izgleda tako – misel je zapisala Darinka Suljević, ki tokrat opisuje novo lepotico sredi Kočevja, šolo, s katero je še posebno povezana. Objavljamo tudi zanimive spomine na solo v Kamniku. Kako preprečiti vdor v elektronsko redovalnico? Učiteljica razrednega pouka je prejela anonimno pismo, češ da je v prvem razredu dala otrokom preveč domače naloge. In kaj je bilo to – preveč? Še o maju, mesecu ljubezni, moških, obrazih miru … in potep v Amsterdam, med drugim mesto kanalov.

Ne prezrite!

Začenja se TVU 2014!

Tudi tokrat z vami rubrika o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije!