Vsebina časnika Šolski razgledi številka 2/2014

Rada ima naravo. Všeč ji je, ko je obsijana s soncem in je vsa razigrana. Ugaja ji v dežju, ko žejna zemlja pije in jo dež vso umije. Celo megla je lepa, po svoje skrivnostna, saj skoraj povsem zakriva pogled in več ne veš, ne le kje je meja med morjem in nebom, pač pa tudi kopnega skorajda ne ločiš od morja. Pa burja, burja ji je tudi všeč, saj vse prevetri in zbistri. Martina Ljubič, Izolanka, bi se lahko v vsakem vremenu, dan na dan, sprehajala po isti poti, a vendar zmeraj drugačni – po travnati poti med Izolo in Strunjanom, tam nad visokimi klifi, med oljčniki in cipresami rada postopa in se nikdar ne naveliča. Kako bi se naveličala, ko pa jo spremlja ničkoliko bitij, ničkoliko zgodb se spleta v njeni domišljiji … Del tega njenega sveta si lahko ogledate tudi v tokratnih Šolskih razgledih. Martina je namreč likovna pedagoginja (le korak jo še loči od diplome na Pedagoški fakulteti v Ljubljani), predvsem pa izvrstna ilustratorka, vedno bolj tudi lutkarica. Že vrsto let ilustrira različne zgodbe za otroške revije in naslovnice, veliko je že razstavljala. Mi smo jo spoznali pred kratkim, ko je ob koncu lanskega Primorskega pravljičnega festivala iz izolske Sončne dvorane svoje risbe in nekaj sanjsko zasenčenih prostorov prenesla tudi v Plac Izolanov – to je med drugim tudi razstavni prostor na priljubljeni Ljubljanski ulici v tem očarljivem obmorskem mestecu. Razstavo je namenila predvsem otrokom, a nič manj ni navdušila drugih obiskovalcev; ne le domačinov, ki so presenečeno občudovali stvaritve sokrajanke, pač pa tudi precej turistov, ki so po naključju zavili v to ulico, ki je s številnimi ateljeji in bogatim kulturno-umetniškim ter pristnim družabnim dogajanjem svojevrstna duša mesta. Vabljeni na sprehod!

Življenje živi

Uvodnik

Medgeneracijsko sodelovanje je neizbežno, torej mladost in modrost z roko v roki. Toda zdi se mi, da je včasih, ko tega niso poudarjali kot zguljene modne fraze, to potekalo bolje, pristneje. Kar samo od sebe. Morda je to le moj občutek in je pristranski. Podobno kot marsikdo občuti, kaj vse so predhodniki »zavozili«. Morda gre le za občutja, ki so zmeraj osebno obarvana. Razmišlja Lučka Lešnik.

»Klik za več!«

Upanje je

Kakšno šolo hočemo

Med trendi v naši družbi tudi opažamo, da je zdravstveno stanje prebivalstva čedalje slabše, kopičijo se depresije in druge psihične bolezni, izgorelosti pri ljudeh je vse več. Prav tako se stopnjujejo vse vrste kriminala, razne vrste nestrpnosti, narašča nasilje, posebno med mladino, in žal se starostna meja nasilnežev niža. Delovne navade mladih so slabše kot včasih, njihove zahteve pa večje. Narašča tudi poraba alkohola med mladimi, večina mladih je brez vizije za svojo prihodnost, odnosi med ljudmi so iz dneva v dan slabši.

Če odgovorni za šolski sistem niso pripravljeni v tej smeri ničesar narediti, pomeni, da se s temi trendi strinjajo, povzema nedavno razpravo Kaj oz. kdaj v lajfu bom pa to rabil? Jožica Frigelj.

»Klik za več!«

Neizkoriščena vrednost

O NPZ

Koliko koristi pripisujejo NPZ učitelji, ki sodelujejo pri izpeljavi, vrednotenju in analiziranju dosežkov NPZ? In koliko koristi vidijo učitelji, ki niso neposredno vključeni v izpeljavo, vrednotenje in analizo dosežkov, vendar pa so z njimi seznanjeni? Koliko povezanosti z dosežki in odgovornosti za dosežke učencev zaznavajo pri sebi? Koliko so pripravljeni spreminjati svojo pedagoško prakso in udejanjati predloge iz analize šole v vsakdanjem pedagoškem procesu? Koliko učitelji razumejo analize dosežkov učencev pri NPZ kot priložnost in izziv za povečanje decentralizacije šolskega sistema, povečanje lastne avtonomije, kot priložnost za razvijanje učeče se skupnosti in procesno usmerjenost šole, ki ima uvid v svojo pedagoško realnost, jo spreminja, izboljšuje in, seveda, spremlja učinke sprememb? Veliko vprašanj je nanizala mag. Francka Mravlje. Objavljamo drugi in končni del njenega podobnega razmišljanja. Več v ŠR!

Zbogom orožje

Sodelujte

Za Slovenski center PEN, ki združuje pesnike, pisatelje in esejiste je pisava način ohranjanja našega skupnega spomina, v katerem ima dobrina miru največjo težo v prizadevanjih za človekove pravice in dostojanstvo ljudi. Zato smo se v letu, v katerem obeležujemo stoletnico svetovnega spopada odločili, da tujim pisateljem, našim gostom na letošnjem srečanju na Bledu predstavimo potek in kulturno nasledstvo teh dogodkov na slovenskih tleh in v spominu naših ljudi; da s prevedeno izdajo besedil in dokumentov iz tistega časa prispevamo k poznavanju naše kulturne zgodovine; da z vključevanjem mladih pišočih ljudi v našo dejavnost širimo kulturo miru in nacionalno zavest o zgodovinskih dejstvih, v katerih se je oblikovala.

Dovolite mi, da pozovem naše šolarje in dijake ter njihove učitelje k odzivu na objavljen razpis Slovenskega centra PEN in jim pri delu zaželim kar največ ustvarjalnega navdiha. Tako Marjan Strojan, predsednik Slovenskega centra PEN. Več v ŠR!

Rana ura, zlata ura

Zgodnje poučevanje angleščine

Zadnje čase prah v šolah in pri starših dviga dejstvo, da se v naslednjem šolskem letu začne poučevati angleščino že zelo zgodaj, že v drugem razredu osnovne šole. Angleščina vsaj sprva ne bo obvezni predmet, temveč izbirni. Strah staršev ob tem je povsem upravičen, saj je pri nas v navadi, da se ozaveščanju namenja premalo časa. Za pozitiven odziv nad vpeljavo takšne novosti je treba starše povabiti na delavnice, jim praktično predstaviti potek dela ter jim omogočiti, da tako laže sprejmejo dejstvo, da se bo njihov otrok že zgodaj spoprijel z učenjem tujega jezika. Zaradi strahu pred novostmi bi stroka morala pripraviti dovolj prilagodljiv program ter dobro usposobljene učitelje, ki bi način zgodnjega poučevanja angleškega jezika zmogli in znali optimalno prirediti otrokom glede na posebnosti, potrebe in zmožnosti posamezne generacije. EU v tem pogledu vse pogosteje izbira program CLIL, ki ima mnogo pozitivnih lastnosti. Moje izkušnje so zelo dobre, zadovoljni smo bili vsi! Petra Atteya Fabiani.

»Klik za več!«

O všečkanju

Kaj bi mi @ brez spleta

Prosim, obrazložite mi, v čem je smisel všečkanja, torej t. i. lajkanja.

Odgovora se je lotil Domen Božeglav. Takole piše: »Naj najprej poudarim, da bi vam morda veliko boljši odgovor na tole vprašanje posredoval kateri izmed slovenskih ali tujih psihologov. Kljub vsemu bom nanj poskusil vsaj delno odgovoriti sam kar iz svoje izkušnje, ki mi je odprla oči.

Vendar pa moram najprej stopiti korak nazaj in odgovoriti na vprašanje, zakaj pravzaprav objavljamo stvari, za katere želimo, da bi jih drugi všečkali (lajkali) ...« Več v ŠR!

O ljudeh

Opazujem, razmišljam, spoznavam

Ljudi imam rad. Vendar tako kot me osrečijo, me pogosto razjezijo. Tudi razočarajo. Ne morem razumeti, da je človek človeku volk. V smislu, da se bojujemo. Kdo bo močnejši. In potem se jezimo, če nas primerjajo z živalmi … Žiga Vavpotič.

»Klik za več!«

Samo še dva tedna časa imamo …

Uglašeno

Samo še dva tedna časa imamo, da naredimo nekaj za svojo energijo in pomladanski zagon. O tem sem nekaj napisala že lani, zato vas želim letos samo spomniti na nekatere pomembne podatke, vaje in dodati še kaj novega, da bo to leto kljub napovedanim krizam res uspešno. Predvsem naj povem, da bo uspešno, če se bomo za to potrudili, a ne s prekomernim garanjem, ker se bomo tako le izčrpavali, pač pa z delom in odločitvijo za spremembo, za jasen cilj, ki ga čutimo v sebi, in gremo predano, odločno naprej. Prisluhnite napotkom Darinke Suljević, profesorice slovenščine in učiteljice joge!

»Klik za več!«

Kaj smo še pripravili za vas?

Sprašujemo se: Konec ali zgolj metamorfoza učiteljske avtoritete? Zaljubljen v Slovenijo – naša pristna mirnost, prostranost in lepota dežele so očarale mladega Nizozemca. Ste za lokostrelstvo? V njem najdejo mnogi učenci in učenke svoje športno veselje. Kje je meja, koliko časa na dan je še dopustno, da otrok preživi pred računalnikom? Odgovarja Tereza Žerdin. Kdor govoriti kaj ne ve, ta vzgojo hval' al toži ... kaj ima to opraviti z novimi obeti za študente, naše in hrvaške? Ko se ti življenje obrne na glavo, napišeš knjigo na daljavo ... za vas Razigrana Ljubljana. Moje poti v šolo. Jeseni, pozimi, spomladi. Včeraj danes. Jutri? V prejšnji številki smo brali pismo, ki ga je Tanja Plevnik namenila Rut. Tokrat se odziva Rut, Rut Zobec, trenutno učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Srbiji. Druženje s Teo Finžgar Plavčak začenjamo na Barju, preberite kje, zaokrožimo pa v Drugi violini! Zakon o osnovni šoli staršem dovoljuje organizirati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok na domu. Mnenja glede tovrstnega šolanja so deljena. Kaj pravijo ravnatelji? Aleš Debeljak tokrat o bolnišnici in Benetkah – od Mladega vedeža do Abecede otroštva. V Šolskih razgledih še Simbioza, spomin na brata Rusjan, sprehod med novimi knjigami, vabimo na potep ob Baltsko morje, med verze in še in še.

Ne prezrite

Golea vabi k sodelovanju, in sicer na natečaju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije z naslovom Uporabna vrednost odpadkov!

 

Morda vas zanima Razpis za sodelovanje šolarjev na 46. mednarodnem srečanju na Bledu v sklopu 1. Mednarodnega festivala literature za mir – Obrazi miru!

Ozrite se okrog sebe! Ne spreglejte razpisa MIZŠ – morda si prav kdo od vaših sodelavcev, posameznik ali ekipa, ki deluje na področju šolstva, zasluži nagrado Republike Slovenije za svoje delovanje, življenjsko delo ...