Vsebina časnika Šolski razgledi številka 2/2010

V nevladni organizaciji Jasa so dojeli, da je planet, ki nam zagotavlja življenje, potrošljiv. Zato vztrajno opozarjajo na pomen skrbi za naravo. Njihova knjiga Zemlja ima srce (izšla je lani) je nastala na podlagi natečaja, ki so ga razpisali, in sicer je bil to ekološko-izobraževalni natečaj Onežimo svet. Vsem osnovnim šolam so podarili knjigo Pikapolonica na prašni cesti, ki je posrečeno prežemanje dobre literature in ekološke vzgoje. Tako je približno dvajset tisoč predšolskih otrok in šolarjev nekaj mesecev poglobljeno bralo darovano knjigo, ob njej so se veliko pogovarjali in predvsem tudi ustvarjali. Del tega – nekaj najizvirnejših besedil in čudovitih likovnih stvaritev – je zajeto tudi v knjigi Zemlja ima srce. Med nekaterimi likovnimi umetninami pa se lahko sprehodite tudi v teh Šolskih razgledih …

Odpira nove poti, a niso vse prave

Mednarodna zveza akademij znanosti se je odločila, da se bodo akademije znanosti dejavno vpele v posodabljanje naravoslovnega izobraževanja. Tej pobudi se je pridružila tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Za začetek je sredi lanskega decembra pripravila prvega izmed posvetov, in sicer o naravoslovju. Predstavljamo vam, kaj o pomenu naravoslovja in njegovem položaju v šoli menijo naravoslovci sami. Složni tudi tokrat niso. Več v ŠR!

Želijo si pripadati

Od medkulturnosti do uniform

Zakaj se nam torej ob šolskih uniformah porajajo pomisleki? Zakaj je le nekaj šol v vzgojni načrt zelo previdno dodalo vrstico o kodeksu oblačenja, čeprav bi vsi radi dodali veliko več, da šolski hodniki v vseh letnih časih ne bi delovali kot razprodaja gole kože mladoletnic ali spodnjega perila, ki mora na vseh koncih kukati izpod oblačil? Verjetno je še preveč živ spomin na pionirske uniforme in v strahu, da nam ne bi kdo očital socialistične nostalgije, o tem ne govorimo na glas. Tako razmišlja mag. Jožica Frigelj iz Osnovne šole Ketteja in Murna Ljubljana.

Ob tej temi osvetljujemo tudi to, kako plapolajo zastave na naših šolah (Stanislav Jesenovec), in pišemo o pomenu simbolov. Več v ŠR!

»Klik za več!«

Delo vidijo kot kazen

Predmetni učitelj v podaljšanem bivanju

Tudi sama je imela sprva veliko težav pri delu v podaljšanem bivanju, saj se močno razlikuje od »klasičnega« poučevanja, razgrinja Barbara Lemež iz Osnovne šole Ig. Pred začetkom je prebirala strokovno literaturo (ki je ni prav veliko), a jo je vendar presenetilo. Ni pa na srečo imela pomislekov glede vrednosti svojega novega dela, čeprav opazke v smislu »raje bi vozil(a) kombi, kot bil(a) v podaljšanem« niso bile tako redke in so jo zmotile že takrat.

»Klik za več!«

Izobrazba ob vso veljavo

Danes se slovenska družba na vse pretege trudi, da bi mlade po končani osnovni šoli spravila še prek srednje, čeprav ta ni obvezna. V te šole se vpisujejo mladostniki, ki ne kažejo nobene želje po znanju, ki s svojim vedenjem motijo delo v razredu in trpinčijo učitelje. Zakaj le, saj izobrazba tako le zgublja vso veljavo? Tako se sprašuje Mojca Belak. Alan Paradiž pa devetletko vidi kot hišo Potemkinove vasi, ki nam zbuja iluzijo uspešnosti. Zakaj tako misli? Opazil je, da za odlične ocene, ki jih je občutno preveč, ni treba nič več razumeti, le piflati se in drdrati.

»Klik za več!«

Boj z mlini na veter?

Supervizija

»Sem mlada učiteljica z dobrimi tremi leti delovne dobe. Čeprav sem pred nastopom dela v šolstvu že imela nekaj pedagoških izkušenj, me vse to še zdaleč ni pripravilo na okoliščine, ki so me čakale, ko sem prvič stopila v razred. Priznam, da sem bila na robu obupa, saj sem dobila zelo težavno nivojsko skupino. Pomoč sem iskala povsod, a pomagala mi je le kolegica, ki mi je prisluhnila, ko mi je bilo najhuje. Bila sem namreč že tik pred tem, da učiteljski poklic obesim na klin in se s fakultetno izobrazbo podam v manj stresne vode … A potrebovala sem le pogovor.« Tako nam svoje izkušnje predstavlja profesorica angleškega in španskega jezika Meta Prezelj, ki vidi v superviziji veliko oporo.

»Klik za več!«

Kaj smo še pripravili za vas?

Tokratna uvodničarka Nataša Lipovec, profesorica na gimnaziji, razmišlja o temnih plateh izobraževanja in se ob tem sprašuje, ali je to napaka sistema ali zabloda sodobne družbe. Po navedbah naše stalne kolumnistke Jasne Kontler - Salamon postajamo rekorderji - žal, neslavni. Razbohoteni študiji namreč pričajo o tem, da se vseprevečkrat zadovoljimo s povprečjem, celo podpovprečjem. Ob nameravanih spremembah zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami strokovnjaki ministrstvo opozarjajo, da prehiteva po desni! Pišemo, kako burno so se odzvali. Iz starih listov smo izbrskali članek o seksualni vzgoji. Je res od objave minilo le 59 let? Odstiramo tudi tančice najstarejše obrti ... Z Olgo Paušič smo se podali na potep v skrivnostno Nazco, tresočih se kolen, a navdušeni. Ena lastovka ne prinese pomladi, je prepričana Almira Gregorič Kolenc, mentorica prostovoljki iz Osnovne šole Gradec Litija. S prostovoljko iz Španije so imeli namreč tako dobre izkušnje, da bodo z izmenjavami nadaljevali. V rubriki Klic po spremembi pa objavljamo razmišljanja mame, ki ji ni vseeno. Seveda to še ni vse! Le Šolske razglede odprite in se poučite, razvedrite, ujezite, sprostite … ter jih tudi sami naročite!

Ne prezrite!

Akademija za psihosintezo pripravlja zanimive in koristne seminarje. Udeležili se boste lahko tudi delavnic in predavanj Pestalozzi na tujem, Zavod RS za šolstvo vam predstavlja odprto učenje in vas vabi na mednarodni strokovni posvet o preverjanju in ocenjevanju znanja z naslovom Znanje in dosežki , založba Rokus svoje novosti, Pionirski dom v Ljubljani vas vabi na festivale …

Ugodnosti SAMO za razgledovce!

Vsi naročniki (fizične osebe), stari in novi, lahko pri vseh TWinovih potovanjih in izletih uveljavljate 10-odstotni popust. Razgledovci imate 10-odstotni popust tudi pri nakupu vseh knjig, ki jih izdaja Študentska založba. Obiščite njeni knjigarni Tranströmer in Podmornica.