Domov - > Časnik Šolski razgledi - > letnik LIX, 6. september 2008, številka 13 - > Mitološke korenine karakterjev

Mitološke korenine karakterjev

Vrednote kultur v zgodovini in vseh krajih sveta se pojavljajo v religijah, filozofijah, antropologiji, književnosti, kulturologiji, psihologiji ...; v pojmih in simbolih, ki so „sveta sporočila" človeštva in jih C. G. Jung imenuje kolektivno nezavedno. Globlje resnice in skriti pomen besed se z vidnimi oblikami simbolično povezujejo v celoto pojmov resnica, pravičnost, lepota, ponos, smisel življenja, izvor življenja, harmonija, spoštovanje, zavest. Kot arhetipi, miti, legende, svete knjige, umetnine in druge veličastne stvaritve človekovih potreb po večnosti. V zgodovini se pojavljajo in ponavljajo podobne vrednote na vseh celinah našega planeta.

Posameznikove osebne izkušnje kot da plavajo v nadosebnih vrednotah, ki jih najdemo v vseh svetovnih religijah, mitologijah, kulturah in jih S. Freud imenuje superego, C. G. Jung sebstvo in mnogi humanistični psihoanalitiki integrirana osebnost, celoviti jaz, harmonična osebnost, ki zrelo združuje najvišje ideale modrosti z resničnimi človeškimi zmožnostmi.

Bogovi sonca, svetlobe, dobrote in večnosti so le drugi pol človeških projekcij hudičev, temnih sil podzemlja in tegob življenja, ki se jih človek želi odrešiti simbolično in dejavno. Kača na drevesu spoznanja zapeljuje človeka podobno kot Pandorina skrinjica in iz otroškega vraževerja se v zavedanju odrasle osebnosti razvijajo spoznanja in se odkrivajo zakonitosti življenja skozi znanosti ali modrosti razodetih skrivnosti v veri, simbolih umetnosti in integracijah antropologij. Arhetipska podoba najvišjega boga - sonca se v večini religij sklada z Einsteinovo teorijo relativnosti, pri kateri je energija mase planetov odvisna od gibanja svetlobe sonca. Tako se v naši zavesti čas ustavi, ko se gibljemo s sončno hitrostjo in torej postanemo podobni bogovom v večnosti. Naše zemeljske duše postanejo duhovi večnosti - anime mundi, kot razlagajo mnogi viri Edingerjeve knjige: Jaz in arhetip (individuacija in religijska funkcija psihe), dostopne v slovenščini od leta 2004.

Kajn in Abel, junaka zgodbe o zavrnjeni ljubezni in bratomorni jezi, še vedno plavata kot arhetip sovraštva med sorojenci, sonarodnjaki in še bolj različnimi narodi v premnogih vojnah in smrtih.

Ojdipov konflikt je izbral S. Freud za psihoanalitično razlago razdiralnih sil med očeti in sinovi, med generacijami in pripadniki različnih slogov v umetnosti in vrednotah življenja.

Prometej je kot nosilec ognja ukradel bogovom sončno energijo, jo prinesel ljudem in bil za kazen prikovan na skalo. Tam mu vsako noč ptica izkljuje jetra, a novi dan mu zaceli rane; kot vsi ljudje nosimo v sebi naravno možnost ozdravljenja.

Adam in Eva sta kot prva starša na šepet zapeljive kače jedla sadež drevesa spoznanja in spoznala, da sta gola, da sta odrasla v moža in ženo, ki bosta rodila novega človeka kot otroka v čudežu ljubezni v večnem krogu rojevanja, dozorevanja in umiranja živih bitij.

Popolni človek v antičnem mitu je moški + ženska v enem telesu, z dvema paroma oči, ušes, rok, nog ... in je tako močan, da ogroža samega boga ...