Kot življenje samo

Podružnična šola

/…/ V teh zoprnih in nehvaležnih trenutkih, ob grožnjah o zaprtju šole, stresu zaradi delovnih mest in lebdenju v negotovosti, seveda začne človek obračati stvari, jih primerjati in tehtati. Sploh če imaš za seboj že triintridesetletne izkušnje s poučevanjem v čistih in kombiniranih oddelkih, v velikih šolah in na podružnicah.

Kaj je učiteljev cilj, cilj šole? Odgovor je znan: naučiti, vzgajati, socializirati, pripravljati na življenje, pa tudi omogočiti otrokom varno in prijazno okolje.

Nimam občutka, ko opazujem, primerjam v šoli in na taborih CŠOD (šola v naravi), da naši učenci znajo kaj manj; pogosto še celo izstopajo po znanju in športnih dosežkih! Zelo pa nase opozorijo glede vedenja – obnašanja, urejenosti, povezanosti in sodelovanja med seboj. Učiteljice s podružnice smo nanje prav ponosne.

Jurij Vega obiskoval prav takšno šolo

Razmišljam o pouku v čistem oddelku. Je res tako kakovosten? So sami pedagoški prijemi res tako zelo drugačni? Pa učiteljice in učitelji – mar so se izobraževali kje drugje?!

In število otrok? Pri polnih oddelkih, v katerih so otroci s posebnimi potrebami že kar pravilo, ob običajnem prilagajanju različnemu znanju in sposobnostim učencev, ob delu z nadarjenimi – vse to v istem času – je pouk res tako zelo drugačen? Je res bolj stimulativen?

Res mislite, da se genialnosti ne da razvijati pri kombiniranem pouku? Menite, da so otroci v kombiniranih oddelkih za kaj prikrajšani? /…/

Jurij Vega je obiskoval prav takšno šolo. Eno leto sem učila v njej. Pri pouku so bili združeni vsi vaški otroci, pouk je potekal čez ves dan, ob tabli in kredi …

V podružničnih šolah s kombiniranimi oddelki je pouk prav takšen, kot je življenje samo. Učenci so različne starosti, starejši pomagajo mlajšim, jih učijo – seveda tudi lumparije, vzgajajo jih – včasih celo na trdo, ustvarja se hierarhija, pravila morajo trdno držati, z znanjem in v spretnostih se otroci iz povprečja dvigujejo v zvezde ali pa se soočajo s kruto realnostjo in se zavedajo, kje stojijo in kako …

Metode, načini poučevanja? Vse to ni nič drugače, kot je drugje. Le občasno so starostno mešane skupine pri skupinskem delu, pri čemer so naloge strogo določene. /…/

Prenašanje malih učnih skrivnosti

Tematika, torej snov, je ponujena vsem, poslušajo jo tako tisti, ki so v šoli prvo leto, kot drugi v razredu. Bistri učenci vsrkajo toliko podatkov, kolikor so jih vsrkati sposobni. Tako marsikdaj znajo snov tudi višjih razredov. Prilagoditve so glede na razred in sposobnosti ter zmožnosti otrok. Nikomur ne škodi, če sliši kaj več, starejši pa morajo preglodati marsikak podatek v učbeniku sami in ko se prebijejo čez, je njihovo znanje res pravo.

Učno šibkejšim pomagajo tako učitelj kot sošolci, običajno iz višjih razredov. Kako že pravimo temu? Medvrstniško sodelovanje? Zelo uspešno – povedano v jeziku otrok – prenašanje malih učnih skrivnosti od učenca k učencu je to. Med poukom pridobita oba. Prvi razume, drugi znanje osveži.

Učitelj je mentor, pomočnik in ocenjevalec, predvsem pa je čarovnik. Včasih res potrebuje čarobno palico, da spelje vse. Veliko izkušenj moraš imeti in uvida, dovolj prožen moraš biti, tudi natančno moraš načrtovati – ne snovi, pač pa logistiko dejavnosti!

Nadarjeni učenci? Posebne potrebe! Tu ni dolgočasja, so diferencirane naloge, je samostojno raziskovanje, predstavljanje svojega dela in večkratni pogovori z učiteljico glede odnosa do dela, do drugih …

Pouk ni slabši, je pa prijetnejši

Pa zbranost, koncentracija! Si predstavljate, koliko truda je v tem, da učenec sam sebe prepriča, da sledi razlagi in pouku, da loči, kaj je zanj povedano in znanje uporabi v nalogah, ki jih ima v učbeniku. Mar ni to šola za poznejši študij?!

Mimogrede – pa saj so učbeniki v kombiniranih oddelkih prav isti kot na drugih šolah! Učitelji pa tudi sodelujemo in načrtujemo delo celega leta na skupnih aktivih, tudi testi za preverjanje znanja so velikokrat enaki (skupno delo učiteljev cele šole)!

Da o tem, ko prihajajo kolegice in kolegi na podružnico učit, ne govorim! Še nihče ni rekel, da je tu pouk slabši, celo prijetno jim je. Težave z nekaterimi učenci pa so tu in tam. /…/

Telovadnica? V sili hudič tudi muhe žre. Znajdemo se; zelo uspešno že skoraj 80 let! Pozimi je tu veža in prilagojen razred (imamo orodje), tek v naravi, pohod na bližnji hrib ... Z lepimi dnevi sta tu naši veliki igrišči, tako travnato kot asfaltno. Učenci se ob šoli zadržujejo tudi med počitnicami in ob popoldnevih. Brcajo žogo, plezajo po plezalih … Veliko fantov obiskuje nogometni klub v sosednjem kraju, kjer pridno trenirajo.

Pri nas je polno življenja

Ob sredah prihaja v našo šolo plesna učiteljica, ki učence uči plesati. Vse se dogaja kar zmeraj sproti v preurejeni učilnici. Ob četrtkih je verouk, tukaj so še dramski krožek, pevski zbor, mladi gasilci, likovni in pravljični krožek … Mar ni to dodana vrednost za naše učence?!

Nastopi otrok na odru! Nastopajo vsi, ne glede na sposobnosti; torej odličen pouk retoričnih spretnosti, krepitev samopodobe in veselje za starše ob gledanju njihovih otrok.

Kako je s tem na velikih šolah? Saj vemo – tam je vse to po navadi le za najboljše …/…/.

Naša podružnica je polna življenja. Pri nas se prepletajo dejavnosti, iščemo kotičke za delo, saj so prostori majhni, strpno se prilagajamo drug drugemu, veliko se pogovarjamo, se čutimo, jokamo skupaj in se smejemo, se pošteno skregamo, a se imamo radi (kot v družini), kuhamo čaj za male bolnike, ki ne morejo domov, ker so starši v službi, nastopamo za kraj in občino, obiskujemo starejše vaščane, učimo se sprejemati drugačnost …

Uspehi naših učencev na njihovi nadaljnji poti so podobni, kot pri tistih z drugih šol. Imamo doktorje znanosti, inženirje, pravnike, učitelje, frizerke … le s to razliko, da so, za razliko od marsikoga, svoje nežno otroštvo preživeli v majhnem in čustveno toplejšem okolju.

V dobro otrok in vasi

/…/ Trd je bil boj za to, da se šola zgradi in najmanj dvajset let si že prizadevajo, da ostane – v dobro otrok in vasi.

So ljudje, ki iz različnih vzrokov ne cenijo take šole. Imajo različne izgovore, gojijo zamere, kaprice. Ni jim všeč sama razpotegnjenost vasi in nevarna pot do šole. Predvsem se pa vse začne in neha pri denarju!

Vprašam se, kaj je dobro in pomembno za naše otroke. Poznam odgovor. Pa vi, ga poznate?

LILIJANA MEDEN - FUCHS