Kdo je Wolfgang Kindler

O nasilju

Ne dvomim, da nekega dne naših otrok ne bomo doživljali kot bitij za manipuliranje ali spreminjanje, pač pa kot glasnike sveta, kakršnega smo nekoč poznali, a nanj že zdavnaj pozabili. Glasnike, ki nam lahko razodenejo resnično skrivnost o življenju – in s tem tudi o naših življenjih – veliko boljše, kot so to bili sposobni storiti naši starši. Ni nas treba učiti, ali moramo biti s svojimi otroki strogi ali permisivni. Nujno pa je, da se naučimo spoštovati njihove potrebe, njihova čustva in njihovo individualnost, seveda tudi svojo.

V uvodu zapisane misli pripadajo Riti Nakashima Brock, našel sem jih v knjigi dr. Majde Pšunder, Kaj bi učitelji in starši še lahko vedeli. Avtorica v tej svoji knjigi ne obravnava nasilja, a če pogledamo uvodne misli, si lahko postavimo vprašanja, ki se nanašajo na nasilje:

Kdaj lahko rečemo, da otrok govori resnico in izključno samo resnico?

Kdaj lahko rečemo, da otrok manipulira?

Kdaj lahko rečemo, da otrok laže?

Ali lahko rečemo, da otrokova čustva poznamo do potankosti?

Kdaj lahko zanesljivo trdimo, da ni šlo za nasilje?

Kdaj lahko zanesljivo trdimo, da je nekaj nasilje in izključno nič drugega?

Na mnoga vprašanja ne bomo našli odgovorov takoj. Kako pa rešujemo učitelji težave v šoli? /…/ Smo problem vedno rešili tako, da sta bili obe strani pomirjeni, torej na eni strani napadalec in na drugi žrtev? Smo pravilno identificirali, kdo je žrtev in kdo napadalec? Ali resnično dovolj dobro prepoznavamo nasilje? Smo kdaj pomislili, da se mobing dogaja že v šoli in to tako na razredni stopnji kot tudi na predmetni?　

Nasilja ni brez mobinga

Avtor Wolfgang Kindler omenja nasilje v šoli s pojmom mobing, saj v svoji knjigi Konec z mobingom (še ni prevedena v slovenščino) pravi, da nasilje brez mobinga ni mogoče. Če gremo na njegovo spletno stran http://www.wolfgang-kindler.de/ (stran je v nemščini), opazimo naslednjo njegovo misel: "Mobing ni nobena nova oblika nasilja. Kar je novega, je le vedno večja samovolja, vedno več pomanjkanja norm in vrednot ter vedno več neposrednosti."

Sicer je Wolfgang Kindler …/…/. Za preprečitev mobinga mu je pomembno, da najde in razvije prave načine reševanja in soočanja z mobingom, ki jih lahko udejanji v praksi. Želi pripomoči k temu, da prekine potek mobinga, pri tem pa mu ni vseeno, ali se žrtve soočajo z njim v šoli, na delovnem mestu ali kjer koli drugje in drugače skozi dan. Rodil se je leta 1948, v Münstru obiskoval osnovno šolo, v istem kraju je študiral nemščino in pedagogiko. Pozneje je končal še dodatni študij socialnih ved v Buchumu. Po pripravništvu je leta 1978 postal učitelj na predmetni stopnji na Osnovni šoli Petrinium pri Recklingshausen, kjer še danes poučuje. Poleg tega je deloval še na deželnem institutu v Soestu, in sicer kot televizijski voditelj v zvezi z nasiljem ter je v zvezi s tem tudi pomagal šolarjem.

Šolarji – skrbniki razredov

Pred dvajsetimi leti je s svojim kolegom Ludgerjem Linnenbromom na šoli ustanovil strokovno delovno skupino, ki se bori proti nasilju na lastni šoli. V njej so dejavni šolarji in šolarke kot skrbniki razredov. Glede na okoliščine lahko nastopajo v vlogi sogovornika, reševalca konfliktov, pomočnika, moderatorja, izvidnika za mobing in referenčne osebe. Zaradi njegove angažiranosti jim je uspelo mnogo primerov mobinga odkriti zelo zgodaj in pri njih večinoma uspešno posredovati. Izkušnje članov delovne skupine in z njimi povezane tehnike, ki so jih uporabljali pri delu, je Wolfgang Kindler neprestano širil na druge šole in institucije z nadaljnjim izobraževanjem in seminarji. Ravno tako so te izkušnje bile povod za nastanek in izdajo mnogih knjig na to temo. Trenutno Wolfgang Kindler že eno leto sodeluje z urednikom oddaje (seveda kot strokovnjak) Schluss mit Mobbing (Konec z mobingom). … /…/. Po istoimenski oddaji je nastala tudi knjiga Konec z mobingom, zgledi dobre prakse in strategij pogovora za šolarje, starše in učitelje.

Kindlerjeve teze

Ali je mobing nekaj najnovejšega? Poglejmo si Kindlerjeve teze o mobingu (http://www.wolfgang-kindler.de/15-thesen/ – vse v nemščini).

Ugotavlja, da mobing ni nobena nova oblika nasilja in da že v pravljicah najdemo zglede mobinga: "Bil je mož, ki je imel tri sinove. Od teh je bil najmlajši bebec, ki ga je vsak izkoriščal, se iz njega norčeval ter ga žalil ob kateri koli priložnosti." (Brata Grimm: Zlata Goska)

Zdaj pa k njegovim tezam:

• Kar je novega pri mobingu, je le vedno večja samovolja, vedno večje pomanjkanje norm in vrednot ter vedno večja neposrednost.　
• Ne domišljajte si, da v vaši okolici ni mobinga.　
• Očitkov mobinga se ponavadi poslužujemo kot orožje proti tretji osebi.
• Mobing ni nobena trajna oblika nasilja, pri čemer bi vršilec in žrtev sprejela svoji vlogi.
• Z mobingom se lahko sooči vsak. Žrtve ni vedno mogoče odkriti.
• Vzroki za mobing so v strukturi storilčeve osebnosti, aktualni skupini in v soočanju strokovnih delavcev z mobingom.
• Mobing je skupinski problem. Mogoč je le, ko ga skupina dopusti.
• Mobing je problem vršilcev. Vršilci se odločijo zanj. Noben človek ne sme vršiti mobinga.
• Mobing nam vzame voljo in sposobnost uspešnega dela.
• Praviloma ga vršilci vršijo zelo prikrito.
• Domnevne ali resnične šibkosti ter napake žrtev so povod, niso pa vzrok, da se mobing vrši.

Pokončali te bomo

Kako pa je v praksi, lahko razberemo v časopisnem članku Pokončali te bomo. Objavili so ga lani (8. 1.) v tedniku Bornheimer Wochenblatt. Članek se nanaša na istoimensko knjigo Wolfganga Kindlerja, ki jo avtor na omenjeni spletni strani predstavi z naslednjimi besedami: "Vsaj nad vsakim desetim otrokom vršijo njegovi sošolci mobing. To pomeni, da je redno in trajno vsak deseti otrok žrtev telesnega in fizičnega nasilja. Žrtve po navadi dolga leta trpijo posledice mučenja. Delovni listi književne uspešnice senzibilizirajo s problemi in strahovi žrtev ter zahtevajo naslednja pojasnila: Kaj je mobing? Se dogaja tudi na naši šoli? Kaj lahko naredim, da bi ob mobingu pomagal? Učenci se preizkušajo v igri vlog, iščejo načine, kako se lahko branijo pred mobingom, izvedo, kateri ukrepi in programi treningov obstajajo ter na koga se žrtve lahko obrnejo. /…/«

Omenjeni članek (Pokončali te bomo) opisuje 30-minutno predstavo, ki je nastala v povezavi z istoimensko knjigo. Začne se, kako 13-letno dekle pri zdravniku o svojem problemu ne želi spregovoriti, in sicer z opravičilom, da ne vidi nobenega vzroka, da bi o tem govorila. Ko potrpežljiva zdravnica počaka, da dekle spregovori, dobi odgovor. Takrat se začne predstava s preteklostjo deklice. Šole je konec. Sandra priredi zabavo in nanjo povabi svojo najboljšo prijateljico Melanie ter nekaj svojih sošolcev. Michael jo povabi na ples ter ji pove, da z Melanie ni več skupaj. Sandri postaja Michael všeč. Razen plesa se ne zgodi nič.

/…/

Sandrine stiske

Novo šolsko leto se začne in Sandra je srečna. Toda … Že prvi dan jo prijateljice zaničujejo. Po enem tednu postaja vse slabše, Sandra pravi, da je zelo hudo. Govorijo ji, naj pogleda, kaj ima na sebi ter jo opravljajo (sošolci). Sandra se brani – žal ni pravi trenutek, ker ravno takrat pride v razred njena učiteljica. Sošolci ji potem uničijo vezalke njenih športnih čevljev, isti čevlji pristanejo v košu za smeti. Sandra prejme sporočilo na papirju: »Smrdiš!« »Ne naredi ničesar, saj boš s tem samo dolgočasila ostale,« ji svetuje Juta, ki se je od situacije odmaknila. To seveda ni pomagalo, saj je vedno več deklet bilo okrog Melanie.　»V odmoru sem se zaprla v stranišče, da so me pustili pri miru,« toži Sandra.

Po jesenskih počitnicah je šla ponovno v šolo in prejela hude SMS-e ter posnetke, v katerih so jo poniževali. Celo noč je prejokala, naslednje jutro je le povedala svoji mami, kaj se dogaja. Ta se je odločila, da gre z njo v šolo in se pogovori z ravnateljem. /…/

To je bil en zgled mobinga, v knjigi Konec z mobingom je predstavljenih še nekaj (o fizičnem nasilju nad Petrom v šoli, o značilni obliki ženskega mobinga, o žrtvah intrig in novih oblikah mobinga, o izsiljevanju na Facebooku in spletnem mobingu …).

Kaj lahko stori šola?

Kaj pa šola lahko stori proti mobingu? Gospod Kindler predlaga, da je dobro vpeljati v kolegiju strukturo sodelovanja, povabiti zunanje strokovnjake, poskrbeti za nadaljnje izobraževanje učiteljev, razrednik pa naj si pribori ustrezno mesto in poskrbi za čim boljšo izmenjavo informacij med ostalimi, ki v tem razredu poučujejo. Dobro je tudi spremeniti način izvedbe konference,　vpeljati razredne ure na temo mobinga ter posebne nabiralnike, namenjene mobingu. /…/ Pri sankcijah je prav, da smo dosledni, šolski red proti mobingu naj bo jasen.

V razredu vpeljimo posebne dneve proti mobningu, ustanovimo razredne skupine, vključimo starše itd.

/…/

ANDREJ VIDMAR