Trojanski konj

Uvodnik

/…/ Ali čutite potres, ki je najmočnejši ravno v zadnjih nekaj tednih? Jaz ga in zato ga prijavljam.

Lokacija: Evropa.

Podatki o poročevalcu/-ki: Karmen Kukovič, aktivistka za človekove pravice.

V mislih imam potres, ki ga v Evropi povzročata nevednost, neinformiranost in nekritičnost do populističnih političnih strategij v zvezi z begunsko tematiko; potres, ki bo Evropo najverjetneje zravnal z zemljo. Le kako je to mogoče na enem najrazvitejših (kar koli to pomeni) območij na planetu? Pri tem ko, denimo, verjetno 90 odstotkov Evropejk in Evropejcev ve, kdo je bil Hitler? Kako je to mogoče danes, v tretjem tisočletju, v vladavini človekovih pravic in odgovornosti?

/…/ Praksa kaže, da večina otrok in mladih pasivno sprejema različnost, sledijo pa tisti, ki jo sprejemajo aktivno. Toda med izvajanjem se večkrat pokaže bolj realistično stanje. Denimo, ko je kot gostja v razred vstopila romska aktivistka in sta dijaka predse, »v bran«, potegnila šolsko mizo. To je bil njun prvi stik z nekom iz romske skupnosti. Ali pa ko je skupina mladih po tem, ko smo se z aktivistom skupnosti LGBT po izpeljani delavnici pogovarjali na šolskem stopnišču, aktivista zaničljivo obkladala – s pedrom … Ali ko sem na eni od šol osmošolcem skušala razložiti različne stopnje sprejemanja različnosti: izbrala sem primer, ko se skupina otrok fizično znaša nad fantom, ker je njegovo vedenje bolj »feminizirano«, in v smrtni tišini sem zaznala sinhroni premik otroških glav proti enemu od fantov, ta pa je v rdečici pač skomignil z rameni v smislu: »Zakaj gledate mene? Kaj imam jaz s tem?« Nisem se smela odzvati, ker so po pritisku nekaj oseb iz učiteljskega zbora, lokalne katoliške skupnosti in grožnjam, da se vodstvu dotične šole morda ne bo podaljšal mandat, če bodo izpeljane Urice, ki – med drugim – informirajo o skupnosti LGBT. Ali pa ko je vodstvo šole na vprašanje, zakaj otroci muslimanske veroizpovedi, ko je na jedilniku svinjsko meso, dobijo le prilogo in ne, denimo, kurjega mesa, odgovorilo, da zakonodaja tega izrecno ne zapoveduje; pri tem je bila muslimanska skupnost v kraju tista, ki me je za poizvedbo prosila, ker si sama ne upa.

/…/

Pri večini ljudi je verjetno tako, da je občutek superiornosti in trdnega prepričanja o lastni »normalnosti« (torej normativnosti) preveč zadovoljujoč in varen, da bi se mu odrekli. Dokler je različnost na obrobju ali v podzemlju družbe ali, denimo, v Siriji, jo sprejemamo. Ko pa potrka na vrata, se začne deljenje na »mi« in »oni«, na »prvorazredne« in »drugorazredne«, na »pravoverne« in »krivoverne, morilske skrajneže«. Pri aktualni begunski tematiki me predvsem žalosti, /…/. Torej z v politične namene zlorabljenim verskim naukom. Kot je, denimo, Latinska rimokatoliška cerkev zlorabljala verski nauk med križarskimi vojnami. Voditelji skrajnih islamskih organizacij niso verski voditelji, temveč politični, in torej delujejo po zgledu iz zgodovine zahodne civilizacije. Če sem še kanček sarkastična, jim torej ne bi smeli zameriti, četudi se bodo poslužili še strategije trojanskega konja. Torej da so se (se bodo), z namenom razpresti mrežo podobno mislečih po Evropi, obdali z živim zidom ljudi, ki plezajo čez zidove in se trgajo na bodečih žicah, da bi – (pre)živeli. Toda …/…/.

Naloga večine, torej naša naloga je, da se informiramo o kulturi, ki prihaja v okolje našega bivanja, da v prišlekih vidimo ljudi in jim omogočimo integracijo. /…/ Pri vsem ne smemo pozabiti tudi na druge skupine ljudi, ki se od večinske razlikujejo po eni ali več osebnih okoliščinah in so zato diskriminirane. Z uporabno in realistično vzgojo za medkulturnost v šolah moramo začeti čim prej. Ključno pri tem je povezovati formalni in neformalni sektor ter neposredno vključevati pripadnike in pripadnice kulturnih in etničnih manjšin, kajti o manjšinah brez manjšin ne moremo (in ne smemo) govoriti. Le na politiko se, žal, ni za zanašati. Ta je vedno bila oportunistična. /…/

KARMEN KUKOVIČ