Zakonito ali nezakonito

Javni poziv sindikatu in združenju ravnateljev

Če ima neko področje javnega sektorja, kot je osnovno šolstvo, Pravilnik o normativih in standardih, potrjeno sistemizacijo delovnih mest od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v osnovnem šolstvu, je neizvedljivo, da bi vsako leto zmanjšali število zaposlenih za 1 odstotek in ob tem izvajali enak ali celo večji obseg dela. In prav to zahteva zloglasni Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415).

Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415) zahteva od ravnateljev, da v letu 2014 in 2015 zmanjšajo število zaposlenih na šoli za 1 odstotek na letni ravni: torej za 1 odstotek leta 2014 in za 1 odstotek leta 2015. Na povprečno veliki šoli, ki ima, denimo, 50 zaposlenih, to pomeni 0,5 delovnega mesta manj za vsako od obeh let. V dveh letih torej eno delovno mesto manj. Ob predpostavki, da so na šoli učitelji zaposleni za nedoločen čas, to seveda pomeni, da mora ravnatelj odpovedati delovno razmerje enemu od učiteljev iz »poslovnih razlogov«, in to ne glede na dejstvo, da je število ur ali učencev enako ali celo večje. Zakon zahteva 1-odstotno zmanjšanje ne glede na obseg poslovanja. Ure učitelja, ki mu je bilo odpovedano delovno razmerje, ravnatelj razporedi med preostale učitelje, ki imajo na ta račun povečan obseg dela. Seveda se postavlja vprašanje, kako bo ravnatelj v takšnem primeru utemeljil odpoved iz poslovnih razlogov, če je ure učitelju vzel in jih razporedil med preostale učitelje, ki so imeli že pred tem dovolj velik obseg dela? V tem primeru bi delovno sodišče presojalo med zakonsko zahtevo za 1-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih in pravico delavca do zaposlitve po Zakonu o delovnih razmerjih. /…/ Ali je sploh dopustno, da nek zakon vsebuje določila, ki ravnatelje silijo v kršenje številnih drugih zakonov?

Prisiljeni v kršitve

/…/ V osnovnih šolah so za vsa delovna mesta predpisani natančni standardi in normativi – to velja tudi za oblikovanje oddelkov. Ti standardi in normativi so zelo natančni, lahko rečemo do enega učenca in do ene pedagoške ure natančno. Zahteva po zmanjšanju števila zaposlenih vsako leto za 1 odstotek v resnici postavlja ravnatelje v položaj, da kršijo normative in standarde pri oblikovanju oddelkov in skupin, pri učni obveznosti zaposlenih ali pa določila delovne zakonodaje.

Izpolnitev zahteve po 1-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih v enem letu bi bila možna samo ob predpostavki, da so na šolah zaposleni učitelji za določen čas, ki jim je mogoče odpovedati delovno razmerje.

Razen tega morajo imeti drugi učitelji znižano učno obveznost in ob tem še ustrezno izobrazbo, da lahko poučujejo določen predmet in ure, ki jih je treba razporediti. Takšne razmere so na šolah prej izjema kot pravilo. Delovna zakonodaja zaposlitve za določen čas praviloma ne dopušča in so dovoljene samo kot nadomeščanje odsotnih učiteljev, torej s točno določenim razlogom. /…/

Ironija in nesmisel

Ironija in nesmiselnost ukrepa o zmanjšanju števila zaposlenih za 1 odstotek se pokaže ob upoštevanju šolske zakonodaje, ki v šolskem letu 2015/16 na novo uvaja pouk prvega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta v 1. razredu in pouk neobveznih izbirnih predmetov v 5. razredu. To na povprečno veliki šoli z dvema oddelkoma v istem razredu pomeni vsaj dodatnih 7 pedagoških ur, torej znatno večji obseg dejavnosti. Preračunano v delovna mesta pomeni to približno 0,3 dodatne zaposlitve. Zakonodaja (ZIPRS1415) tega ne predvideva in ne upošteva, ampak od ravnatelja »togo« zahteva, da število zaposlenih zmanjša za 1 odstotek?! Res je, da kadrovski načrt, ki ga mora ravnatelj pripraviti, dopušča utemeljitve in pojasnila, a to ne pomeni, da jih je MIZŠ ali ustanovitelj dolžan upoštevati in da jih bo upošteval. Po zakonu jih ni dolžan, saj 51. člen zahteva skoraj »brezpogojno« zmanjšanje števila zaposlenih za 1 odstotek ne glede na vse okoliščine. Ali pa bo to odvisno od »dobre volje« tistih, ki bodo odločali o izdaji soglasja h kadrovskemu načrtu? Če šola tega soglasja ne pridobi, ji med drugim grozi ukrep 80-odstotnega financiranja v tem letu.

/…/ Tako se že dogaja, da ravnatelji delijo učno obveznost učiteljem, ki nimajo ustreznih kadrovskih pogojev, oblikujejo povečane skupine, ki so v nasprotju z normativi, ne izvajajo posameznih nalog in podobno. In vse to zaradi izpolnjevanja cilja po 1-odstotnem znižanju števila zaposlenih. Kdo bo prevzel odgovornost?

In še en primer, ki bo morda pokazal na vso nesmiselnost te zahteve. Zaradi lažje predstave bom opisal hipotetični primer namišljene osnovne šole, ki je imela 1. 9. 2014 v nekem razredu 30 učencev, torej po veljavnih normativih en (1) oddelek. Te učence poučuje en (1) učitelj, ki je zaposlen za polni delovni čas (1,00) in za nedoločen čas. Če bi se, denimo, med počitnicami število učencev povečalo še za 2 učenca, bi jih torej bilo 32. Kako naj šola zmanjša število zaposlenih za 1 odstotek, če dejansko potrebuje zaradi več učencev (npr. priselitev učencev tujcev) celo dodatnega učitelja in mora po normativih oblikovati 2 oddelka? To pa ne bi pomenilo zmanjšanja za 1 odstotek, ampak povečanje zaposlitev, kar je razumljivo in povsem upravičeno. Toda po določilih ZIPRO1415 to ni dovoljeno.

Ali naj torej ravnatelj krši zakonske normative in ima en oddelek, v katerem je 32 učencev? Opisan je hipotetičen primer, a situacija je praktično enaka ne glede na število učencev in oddelkov ter velikost šole.

Javno pozivam

Namen mojega prispevka je javno pozvati sindikat in Združenje ravnateljev osnovnih šol, da po pravni poti dokaže nezakonitost ukrepa, ki od ravnateljev zahteva obvezno zmanjšanje števila zaposlenih za 1 odstotek na letni ravni. Birokratsko posplošeno sprejemanje ukrepov, ki veljajo po dolgem in počez za ves javni sektor, …/…/. Namesto kakovostnega in strokovnega vodenja šol tovrstni ukrepi ravnatelje silijo v sprejemanje nezakonitih odločitev, kot je, denimo, kršenje normativov in standardov, delovne zakonodaje in podobno.

Če ima neka dejavnost, denimo osnovno šolstvo, natančno predpisane standarde in normative, ki so zakonska materija in jih morajo ravnatelji dosledno upoštevati, potem je zakonski ukrep po zmanjšanju števila zaposlenih v direktnem nasprotju z normativi in standardi. Oboje, ZIPRS1415 ter normative in standarde, pa je uzakonila ista država. /…/

Tudi zamisel o »mehkem« zmanjšanju števila zaposlenih zaradi nenadomeščanja upokojenih učiteljev je v šoli nerealna, saj je treba učitelja, ki uči nek razred, nadomestiti z drugim. Ali pa naj en učitelj uči hkrati v dveh razredih? Če se bo, denimo, na neki osnovni šoli upokojila učiteljica biologije, po zamisli varčevalnega zakona ne bodo zaposlili nove učiteljice: učenci ne bodo imeli biologije ali pa bodo …/…/.

Šaljiva analogija

In na koncu še šaljiva analogija.

Ministrstvo za promet: »Omejitev hitrosti v naselju je zaradi varnosti 50 km/h.«

Ministrstvo za okolje: »Hitrost v naselju naj bo zaradi manjšega onesnaženja vsaj 60 km/h.«

Nauk šaljive analogije: kakor koli se peljete, kršite enega od »zakonov«.

V takšnih okoliščinah smo ravnatelji v zvezi z zakonom ZIPRS1415. Eno ministrstvo zahteva, da upoštevamo normative in standarde, drugo pa, da število zaposlenih vsako leto zmanjšamo za 1 odstotek.

Pravzaprav sem presenečen, da je šolski sindikat v pogajanjih pristal na sprejem takšnega dogovora in pričakujem…/…/.

Prepričan sem, da bi določbo ZIPRS1415 o 1-odstotnem znižanju števila zaposlenih ustavno sodišče razveljavilo, saj je v očitnem nasprotju s številnimi drugimi zakoni. In upam si trditi – tudi z zdravo logiko.

JOŽE BERK, ravnatelj
Osnovna šola Hudinja Celje