Z bolečino nad bolečino

Strokovnjakinja odgovarja

Pred nekaj časa se je začel moj otrok tepsti po glavi in gristi po rokah. To počne, kadar je jezen ali slabe volje ali ko mu kaj prepovem. Včasih se udari kar iznenada, tudi ko se imamo lepo, denimo na izletu ali v živalskem vrtu. Ko to počne, mu rečem, naj tega ne dela, ker ga bo bolelo. A ne deluje. Včasih se mi zdi, da hoče s tem dejanjem pritegniti nase pozornost ali pa da je to njegov znak protesta proti prepovedim. Ne vem več, kaj storiti. Sprašujem se, ali pravilno ravnam. Bi morda morala zadevo ignorirati in počakati, da mine sama od sebe?

Z bolečino nad bolečino

Poznam ta način otrokovega vedenja. Običajno se začne že v zgodnjem otroštvu, ko se zdi nemogoče, da bi to počel namerno, zato da bi pritegnil pozornost. Udarjanje po licih, butanje z glavo ob tla ali ob steno in to s tako silo, da je človeka strah, da si jo bo raztreščil. Če se to začne dogajati pozneje, ko otrok s svojim vedenjem že izsiljuje, je to bolj razumljivo. Toda zakaj to počne zelo majhen otrok, ki živi v varnem in ljubečem okolju, je težko razumeti. Se pa pri njih tudi v odraščanju kažejo različne neželene oblike vedenja, ki kažejo na hudo preobčutljivost, na nizek tolerančni prag, na hitre frustracije. Mislim, da bi bilo …/…/.

Nekoliko večji otrok, ki samega sebe klofuta, se ob tem tudi z besedami obtožuje, da je za nekaj kriv, čeprav ga tistega nihče ne obtožuje. Ker ravnanja ne razumemo, nas je strah ali pa smo jezni. Težko je razumeti, da si nekdo namerno zadaja bolečino. Si s telesno bolečino blaži drugačno bolečino? Težko je razumeti, da otrok duševno trpi, kadar se starši trudijo, da bi mu zadovoljili vse njegove potrebe.

Starše otrok, ki sami sebe trpinčijo, kaj hitro obtožijo, da z otrokom ne ravnajo pravilno, da v družini vlada nesoglasje, da pri vzgoji niso dosledni, skratka, pokaže se na krivdo staršev. Menim, da je tako sklepanje prehitro. Vse prevečkrat in prehitro se išče vzroke za otrokovo neprilagojeno vedenje v ravnanju staršev. Tudi starši kaj hitro pripišejo sebi zasluge za neproblematične, pridne, ubogljive, šolsko uspešne otroke. …/…/ Je pa vsekakor zasluga staršev, če jim uspe moteče vedenje spremeniti v želeno obliko vedenja.

TEREZA ŽERDIN