Zaradi spola

Uvodnik

Berem in listam pravkar izdano knjigo dr. Lidije Tavčar, Vzporedni svetovi. Pred mano je svojevrstna razstava likovnih del, galerijske dvorane so nadomestili listi bogate monografije z reprodukcijami likovnih del, predvsem iz zbirk Narodne galerije, Narodnega muzeja Slovenije in Muzeja in galerije mesta Ljubljana. Monografijo sta prav pred koncem preteklega leta izdali založba Modrijan in Narodna galerija.

Vrstijo se akvareli, risbe s kredo in svinčnikom, učne risbe, skice obrazov, moških in ženskih, obrazov starcev in stark, otrok, vedute, tihožitja, oljne slike ter portreti, predvsem veliko portretov.

Henrika Langus, Helena Germovnik, Amalija Oblak, Ana Skedl, Marija Lazarini, Antonija Makovic, Josipina Urbančič Turnograjska in še mnoge druge.

Skupni imenovalec monografije je nenavaden – vsa predstavljena likovna dela so naslikale slikarke, ustvarjalke, avtorice, torej ženske, ki so živele v obdobju od konca 18. stoletja do sredine 19. stoletja na Kranjskem.

Po splošno uveljavljenem mnenju takratne družbe je bilo slikanje in risanje plemiških in meščanskih žensk tistega časa namenjeno le njihovi zabavi in kratkočasenju. Kot vezenje, denimo. Ali kot petje.

Zaradi svojega spola in zaradi vloge, ki jim je bila prav zaradi spola namenjena in dodeljena – biti le žena, mati, gospodinja –, niso imele možnosti, da bi si pridobile ustrezno akademsko izobrazbo in bile v ustvarjanju enake moškim.

Zaradi svojega spola in zaradi moralnih razlogov, denimo, niso smele slikati po golem moškem modelu. Lahko so le prerisovale slike in grafike mojstrov, dovoljeno jim je bilo slikati po predlogah antičnih kipov ali po mavčnih odlitkih. Znanje in veščine so si pridobile v raznih zasebnih šolah in slikarskih ateljejih, veliko so se samoizobraževale. Slikale so v ožjem družinskem krogu in za svojce. Ustvarjale so torej v osami, skrite in odmaknjene pred širšo javnostjo.

Le počasi so se odstirale koprene in prodirale so v svet, v katerem so ustvarjali predvsem moški.

Njihova pot do razstavnih prostorov muzejev in galerij je bila dolga, zelo dolga. Po zaslugi avtorice znenada oživijo pred nami v novi podobi, stkani iz njih samih, iz njihovih del in kulturnozgodovinskega okolja tistega ne tako zelo oddaljenega časa.

Prav zaradi Vzporednih svetov vse te nadarjene in ustvarjalne ženske, umetnice, ne bodo poniknile in izginile v času, ki se mu reče – zgodovina.

TANJA VAMBERGER