Krog in premica

Ko beremo, se verjetno ne sprašujemo, kaj se ob tem dogaja v naših možganih. Ne pomislimo, da se začne odvijati skoraj petsto procesov. Branje je tudi večstopenjski postopek, pri katerem se ustvarja medsebojni odnos med posameznikom in sporočili, podanimi v simbolih in pisavi - ta je običajno oblikovana le iz neštetih vrst združevanj kroga in premice. Vsako branje spodbudi v bralcu živahne kognitivne dejavnosti. Tudi ob knjigah, ki nas ne pritegnejo in ne zanimajo dovolj ali nas celo odbijajo, se naše spoznavno polje širi. Ob branju namreč razvijamo občutljivost do drugega, drugačnega okolja, kulture in jezika, skušamo ozavestiti svoje izkušnje in izkušnje sveta, življenja, učimo se kritično razmišljati, bogatimo domišljijo ... Vsako branje omogoča srečanje z drugim. Z drugačnim.

Prav o tej neizčrpni temi so v začetku novembra letos razpravljali na besedni postaji v Knjigarni Filozofske fakultete v Ljubljani. Naša mednarodno priznana znanstvenica in redna profesorica književnosti na Oddelku za anglistiko ljubljanske Filozofske fakultete dr. Meta Grosman je povedala, da naše šole, žal, zaradi preobsežnih učnih načrtov ne spodbujajo dovolj učenčevih bralnih navad.

Samoobrambna pozaba

Zakaj se ne bi raje držali merila o tem, da je manj več? Otroke namreč že zgodaj začnemo zasipavati z mnoštvom podatkov, ki se prej ali slej razpršijo. Strokovnjakinja meni, da telo pri preveliki količini snovi sproži samoobrambo - pozabo. Tako je tudi pri branju obveznega čtiva. Izbrati besedilo ni tako težavno kot to, kaj pravzaprav z besedilom pri pouku ustvarimo. Znanstvenica se tudi sprašuje, kaj v sodobni šoli sploh lahko naredimo z leposlovnim besedilom. Učitelji se ob upoštevanju učnih načrtov ne morejo v miru in poglobljeno posvetiti zgodbam in avtorjem, ker je teh preveč in temu tudi ni mogoče nameniti dovolj časa. Ponekod učitelji celo narekujejo učencem. Kako pa naj se v borih 90 minutah prebijejo skozi Božansko komedijo in Brižinske spomenike? Tako šola zatira željo po branju. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, koliko učencev sploh lahko izrazi svoje mnenje o prebrani knjigi, zgodbi ali odlomku. To je namreč zelo pomembno, saj se s tem naučimo približati tudi besedilom, ki so nam doživljajsko zelo tuja ali odmaknjena. Kajti prav z izražanjem osebnih mnenj o prebrani knjigi, zgodbi ali odlomku spoznavamo, kako ima lahko isti izraz različen pomen. Denimo prijatelj. Ta pri nas pomeni nekoga, ki ga imamo srčno radi in mu zaupamo, ponekod pa le prijaznega človeka, ki ga ne poznamo tako dobro. Podobno je tudi z drugimi izrazi ...

Povem ti, kaj misliš

Branje ima več razsežnosti, med katerimi je tudi branje obrazov ljudi. Na tematskem večeru je profesorica dr. Meta Grosman namenila pozornost tudi temu, kako se odzivamo na obraze ljudi, njihove gibe, zvoke, dogodke, barve ... Ali si predstavljate, da bi imeli v možganih celice, s katerimi bi lahko brali misli drugih? Zanimivo je, da prav o tem pričajo nova znanstvena dognanja, o katerih pišejo tudi v osrednji slovenski poljudnoznanstveni elektronski reviji Kvarkadabra. Različni filozofi, psihologi in znanstveniki, ki preučujejo, kako delujejo opičji možgani, ugotavljajo, da imajo morda prav te celice ključno vlogo pri človeškem sporazumevanju, sočutju in družbi. Italijanski nevrofiziologi so s svojim raziskovanjem morda našli ključ za to presenetljivo človeško sposobnost. Odkrili so namreč povsem novo skupino nevronov, ki so dejavni, kadar njihovi lastniki opravljajo določene naloge - po tej plati so običajni. A ti nevroni se sprožijo tudi takrat, ko njihov lastnik opazuje drugega opravljati isto nalogo. Prav to jih naredi zelo zanimive. Skupina znanstvenikov je te na novo odkrite nevrone poimenovala zrcalni nevroni, saj je videti, da zrcalijo ali simulirajo dejanja drugih. Ti nevroni bi lahko bili pomemben del v mozaiku razumevanja naših socialnih sposobnosti. Podobne znanstvene poskuse so opravili tudi na ljudeh. Opazili so, da se naši možgani odzivajo še izrazitejše ...