Kje je ugled

Naša usoda

/…/ Učiteljev ugled je v zadnjem času na tako nizki ravni med drugim tudi zaradi omenjenih žalitev naših stanovskih kolegov, ki so zelo slabi ravnatelji in nimajo realnega vpogleda v delo učiteljev (svojih podrejenih) ali pa so upokojeni pedagoški delavci, ki so zgubili stik z realno podobo dela in življenja šole. O vladi in njenih idejah pa ne bom izgubljala besed. Slabše, kot delajo z nami zdaj, ni bilo še nikoli.

Na odru in v razredu

Roko na srce, tudi učitelji si zelo želimo delovnega časa od 7. do 15. ali od 8. do 16. ure, kot ga ima večina javnih uslužbencev. Vendar je naše delo specifično in ga je treba organizirati drugače. Naj mi cenjeni kulturniki ne zamerijo, vendar – zakaj se za igralce v gledališčih ne zahteva 8-urna prisotnost na delovnem mestu? /…/

Če bi delali le do 15. ali 16. ure, bi imeli po tej uri čas zase, za svoje prostočasne dejavnosti, veliko bolj bi se lahko posvetili družinam, ki so zaradi narave dela zdaj velikokrat zapostavljene. /…/

In starši, sprašujem vas, ste res tudi vi pripravljeni na spremembe? Ste si pripravljeni, denimo, vzeti uro ali dve dopusta, da boste lahko prišli na govorilno uro, roditeljski sestanek, na nastop vašega otroka, če bomo učitelji na šolah najdlje do 15. ali 16. ure? In ministrstvo – ste nam pripravljeni plačevati nadure, ki jih zdaj mirno spregledamo?

Že zdavnaj se učiteljevo delo ne konča ob 13. uri! Angelco Likovič zato prijazno vabim, da se nam pridruži na šoli in z nami preživi vsaj kak mesec, da bo (spet) občutila dinamiko našega dela in šolsko ozračje. Prepričana sem, da bi svoje dosedanje kritizerske navedbe hitro ovrgla in spremenila mnenje! /…/

Ne le v učilnicah

/…/ Delo učitelja je res »dinamično« in »gibljivo«. Poteka od jutra do večera in še ob koncih tedna, pa tudi zakonodaja se nenehno spreminja in učitelju nalaga to in ono …

Spoštovani kolegi in kolegice, poskrbimo, da se bo naš ugled povečal, da bomo končno (spet) kaj veljali in da bo naš poklic ponovno spoštovan. Za pomoč in podporo našega ministrstva in tamkajšnjih »novovladnih« uradnikov bomo, žal, morali počakati na ponovne volitve.

Usoda nas in našega poklica je v naših rokah. Ne pustimo jim več, da nas blatijo.

 

TANJA KARLOVČEC