Mladi diplomanti brez dela

Prisluhnimo si

Starejše generacije so odraščale v drugačnih razmerah. Službe so jih preprosto čakale ali pa jim bile ponujene, še predno so sploh dobili v roko papir o svoji izobrazbi. Danes pa ima ta papir le malo vrednosti. Morda niti ne bi bilo tako slabo, če se ne bi prav zdaj pojavila ta nesrečna ekonomska kriza. O težavah zaposlovanja mladih in bolonjskem sistemu so se 25. in 26. novembra letos v Podčetrtku pogovarjali študenti, delodajalci in profesorji visokošolskih zavodov. Na konferenci, ki jo je pripravila Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), so iskali predloge in rešitve.

Potreben je prostor za dialog

/…/ Torej na eni strani kriza, ki požira obstoječa delavna mesta, kaj šele da bi ustvarjala nova, in na drugi mladi diplomanti s pomanjkljivim znanjem in z bolonjsko diplomo ali magisterijem v rokah. Namestnik predsednice ŠOS Mitja Urbanc pravi: »Na ŠOS se že dolgo ukvarjamo s problematiko zaposlovanja mladih. Leta 2008 smo izdali dve strategiji zaposlovanja mladih v družbi znanja in ju predložili pristojnim ministrstvom. Potem smo nadaljevali s trendom izvajanja konferenc na to temo in ugotovili, da napredka od leta 2008 pravzaprav ni. /…/

Vez med gospodarstvom in univerzami je slaba

In kaj je tisto, kar pri bolonjskih študijskih programih škripa in vpliva na zaposlitvene možnosti mladih? Veliko težav povzroča študijska praksa. Na mnogih študijskih smereh je je premalo ali celo nič. Študentje so, ko jo iščejo, prepuščeni samim sebi. Pogosto je ne najdejo, saj je ponudba od delodajalcev premajhna. Pa tudi delodajalci temu niso najbolj naklonjeni, ker zaposlenim mladi lahko le »kradejo« čas, ko bi sami neko delo opravili bolje in hitreje. /…/ Težave povzroča tudi prevelik vpis študentov na študijske programe, na katerih je diplomantov že tako preveč, perspektive pa ni nobene. /…/

Težave bolonjskega procesa

Na koncu se ustavimo še pri konkretnih podatkih o bolonjskem študiju. Z njegovo vpeljavo smo trajanje študija premaknili s štirih let na pet, brez tega da upoštevamo absolventski staž. Kajti šele zdajšnji magisterij prinaša isto stopnjo izobrazbe, kot jo prinaša diploma starih programov. Število profesorjev je že lep čas enako, študentov je iz leta v leto več. Kako kakovostno je lahko predavanje, če ima predavatelj v predavalnici sto ali več študentov? Denarja za financiranje osnovne infrastrukture in sredstev za izvajanje študijskega procesa preprosto ni. Današnji diplomanti skorajda ne znajo pisati esejev in tudi ne diplom, a vseeno dobijo potrebno izobrazbo. Profesorji imajo domala dosmrtni mandat in vztrajajo na fakulteti, dokler ne omagajo. /…/