Kapa

Po waldorfsko

Učni načrt waldorfske šole temelji na waldorfski pedagogiki, ki skozi predmetnik ponuja predmete, ki razvijajo trodelnost učencev, torej čutenje, mišljenje in ročne spretnosti. Od prvega razreda in vse do devetega imajo učenci ročna dela in se tako učijo – skozi delo.

Učenje skozi delo je eden izmed vidikov, ki ga vsebuje waldorfska pedagogika. Mišljenje in razumevanje zrasteta ob dejavnosti in gibanju, kajti živo mišljenje je ponotranjeno gibanje.

Kako samoumevno nam je v današnjih časih kupiti kapo za res nizko ceno. Toda kako cenjena je kapa, ki jo spleteš sam, vedo le nekateri četrtošolci in ti je ne bi prodali za noben denar. Nekaterim je kljub lepo uspelemu izdelku še vedno bolj pri srcu kupljena, saj je bolj popolna. To nam kaže na njihov natančni melanholični temperament, toda ... Večina je bila nad svojim izdelkom tako navdušena, da so jo nosili celo pri pouku. Razločno je bilo čutiti v razredu ponos in samozavest, da so to zmogli. Kapa je le cilj, vmes pa se je dogajalo marsikaj ...

Ročna dela predstavljajo pomembno prvino v življenju in delu po waldorfskem slogu. Ročne spretnosti so del izobraževanja, prav tako kot intelektualni in čustveni razvoj učencev. Le tak pristop omogoča uravnotežen razvoj in nato celovito osebnost. V sodobnem času je razvoj intelekta res neverjeten, toda da misli in ideje dobijo obliko in s tem uporabno vrednost ter da zaživijo, je potrebna volja. Ročna dela so predmet, ki budi voljo. Volja je precej bolj speča od čutenja in mišljenja, povezana pa je z razmišljanjem. /…/

Delo je človeku lastna dejavnost. S svojim delom lahko vpliva na razvoj svoje osebnosti. Druga dela se od človeka ločijo in gredo v svet. So dela, ki nas pogosto ne veselijo in ne zadovoljujejo, vendar z njimi polagamo temelje prihodnosti. Če zmoremo preobraziti odnos do nepotrebnih del, če nam uspe nadvladati pomanjkanje zanimanja za takšna dela, ustvarjamo temelje naše prihodnosti.

/…/

Ko smo se v epohi človek in žival postavili v različna občutja, smo ugotovili, da bi zelo pogrešali naše oči, ušesa in tudi roke. Slepi spoznavajo svet predvsem skozi roke, velika večina se nas ne zaveda znanja, ki si ga pridobimo, če roke uporabljamo z občutkom. Seveda se pri tem vsa ta vaja in delo dotikata vpliva na razvoj možganov. Znanstveniki ugotavljajo, da je »slepota« roke hujša od slepote oči.

/…/