Zmeraj manj inovativnega znanja

Prerez našega šolstva

Priča smo vedno hitrejšim družbenim in gospodarskim spremembam, ki od človeka zahtevajo nenehno prilagajanje. Za pravilne odločitve ne zadošča več uresničevanje človekove sedanjosti, prav tako je treba iskati še njegove neuresničene zmožnosti za čedalje zahtevnejšo prihodnost. To je naloga šole, ki mora zagotavljati takšno vzgojo in izobrazbo, da bo omogočala ustvariti materialno bogato ter kulturno in duhovno družbo, osvobojeno ideoloških paradigem in indoktrinacije. Življenjska stvarnost kaže, da ne znanje, ki je pogoj za gospodarsko rast, in ne naravna bogastva sama ne zagotavljajo napredka in materialne blaginje družbe. Oboje morajo spremljati kulturni standardi vrednot, ki oblikujejo posameznike in družbene skupine, da bodo znali uporabljati znanje pri ravnanju z naravnim bogastvom in vzpostavljati pristne medčloveške odnose. Če v družbi ni volje za dosego teh ciljev ali če takšnih ciljev sploh ni, od šole ni mogoče pričakovati, da bo oblikovala in pripravila izobražene in kultivirane ljudi, ki bodo znali zagotavljati zadovoljivo kakovost življenja. /…/

Že v bližnji prihodnosti bi bilo v slovenskih šolah treba uvesti vrsto organizacijskih in vsebinskih sprememb:

• Ustanoviti je treba le eno šolsko ministrstvo za vso izobraževalno vertikalo.
• Združiti je treba prevelike in slabo povezane šolske inštitucije in odpraviti rigidnost sedanjega šolskega sistema.
• Podaljšati je treba obvezno izobraževanje, mogoče za dve leti (nižja stopnja srednje šole?).
• Dopustiti je treba ustanavljanje dobrih zasebnih šol in vrtcev.
• Šolske oblasti morajo poskrbeti za kakovost zasebnih šol, za organiziranost in delovanje pa morajo poskrbeti šole same. Nasprotniki zasebnih šol namreč zatrjujejo, da se te utegnejo izroditi v privilegirane šole premožnejših. Takšna fobija je odveč, ker se kakovost znanja in spretnosti ugotavlja z enakimi merili (nacionalni preskusi znanja, matura, tekmovanja) kot v državnih šolah, vpis pa na osnovi sposobnosti otrok. Bi pa razširjanje mreže zasebnih šol zagotavljalo dragocene izkušnje in alternativo na področju učenja, poučevanja in vzgoje. Ena sama, praviloma predpisana oblika šole ne zagotavlja razvoja. Zasebne šole laže organizirajo večnivojski pouk, omogočijo večjo izbirnost predmetov in prilagodijo pouk sposobnostim in zanimanju otrok ter odpravijo dosedanje neustrezno ocenjevanje šolskega dela.
• Dobre zasebne vrtce in šole bi enako kot državne morale financirati državne inštitucije.
• Otrokom iz družin, ki niso kos stroškom šolanja, bi bilo treba zagotoviti štipendije.
• Šole bi morale opustiti zastarelo in neustrezno ocenjevanje znanja. Preiti bi morale na ocenjevalne tabele za vsakega otroka pri vsakem predmetu, v katerih bi bila natančno določena raven, obseg in kakovost znanja in napredovanja. Ocenjevanje otrok z ocenjevalnimi tabelami zahteva, da učitelj prepozna otrokove sposobnosti in interese in jih zna uporabiti kot izhodišče za poučevanje in učenje. Ocenjevalnih tabel pa ne bi bilo mogoče uporabiti pri nekaterih predmetih (denimo pri umetniških). Pri teh bi bilo treba razmisliti, ali jih sploh ocenjevati.
• Individualiziran pouk bi bilo treba prilagoditi vsakemu otroku, česar pa v sedanjih razmerah »zapovedanega« enotnega programa in normativa 27- 30 otrok v oddelku ni mogoče.
• Ogniti bi se bilo treba birokratskemu predpisovanju, kako naj učitelj dela. Opredeli se naj, kaj mora ob končani stopnji šolanja doseči; poskrbi se naj za njegovo ustrezno strokovno izpopolnjevanje namesto sedanjega navideznega – in še to na področju ožje stroke.
• Razmisliti bo treba še o racionalizaciji stroškov izobraževanja. Ni namreč razumljivo, da se proračun ministrstva poveča za 30 odstotkov kljub znatnemu zmanjšanju številčnosti generacije in ukinjanju nekaterih subvencij.
• Postopno bi bilo treba vpeljati še nekatere druge nepreizkušene možnosti v slovenski šoli: odpraviti obvezne predmete pri nacionalnih preskusih znanja, odpraviti razrede, pravilno umeščati informacijsko tehnologijo v izobraževanje ter tudi tečajno obliko šolanja in trajanje šolskih ur …/…/