Nič več na veliki nogi
Varčevanje v izobraževanju
Svet se je na gospodarsko krizo odzval tudi z varčevanjem v izobraževanju. Mnenja o tem so različna. Nekateri so opozarjali, da je treba v takšnih okoliščinah v izobraževanje vlagati. Tudi naš šolski minister dr. Igor Lukšič je, denimo, dejal, da je narobe, če vidimo edino možnost v varčevanju, saj bomo tako okrnili kakovost celotnega sistema. A obenem je menil, da zdajšnje varčevanje pri denarju za investicije v šolstvu in za izobraževanje učiteljev ne bo poslabšalo kakovosti izobraževanja. Tudi ravnatelji, s katerimi smo se pogovarjali, so povedali, da za zdaj pouk ni še nič slabši, kot bi bil sicer. A če se bodo takšne razmere nadaljevale, bodo posledice občutne. In kot kaže, se bodo takšne razmere nadaljevale, v prihodnjih dveh letih bo denarja torej še nekaj manj.
Za zdaj se na srečo še nismo zgledovali po ZDA in tako še nismo globoko zarezali v šolstvo. Tam so ponekod celo oklestili urnike in zmanjšali število dni pouka. A na našem spletnem forumu so učitelji potarnali … Na Zavodu RS za šolstvo so že opazili, da se manj učiteljev udeležuje seminarjev, a to velja za osnovnošolske, medtem ko med srednješolskimi manjšega obiska niso zaznali. /…/
Razlike v obisku med osnovnošolskimi in srednješolskimi učitelji je opaziti zato, ker so prvim odvzeli več denarja za izobraževanje kot drugim. Na šolskem ministrstvu so namreč pojasnili, da je bilo za osnovnošolske učitelje namenjeno več denarja za izobraževanje ob vpeljevanju devetletke, zato so zdaj z ukrepom krenili v smeri izenačevanja obojih. Vendar poudarjajo, da vsega denarja za izobraževanje niso odvzeli … Skratka, šole bodo dobile za 4 milijone evrov manj denarja za izobraževanje in učila. Na šolskem ministrstvu so nam zaupali, da je bilo to nujno /…/
Kako se z varčevanjem spoprijemajo ravnatelji in direktorji pri nas? Poklicali smo tri in preverili. Vprašali smo jih, ali je varčevanje kaj ohromilo delo šole, katerim načrtom so se morali odpovedati, kako vse to vpliva na učitelje …
Tatjana Krapše, Osnovna šola Milojke Štrukelj Nova Gorica: »Okoliščine že vplivajo na ozračje v kolektivu«
Varčevanje je nekoliko ohromilo delo šole. Od aprila ne dobimo več denarja za didaktično gradivo in izobraževanje. A z mestne občine je slišati, da je tudi sicer iz leta v leto manj denarja za zaposlovanje strokovnih delavcev in materialne stroške.
Zelo smo previdni pri nakupu literature in drugega gradiva. Kupimo le tisto, kar je nujno, da obdržimo pouk kakovosten. Trudimo se, da skoraj ničesar več ne natisnemo, da prihranimo pri stroških za kartuše in papir. Tudi arhiv smo začeli voditi elektronsko. Prav tako ne plačujemo potnih stroškov za udeležbo na študijskih skupinah. Načrtovali smo nakup računalniške opreme, a smo se temu morali odreči /…/
Mag. Lidija Dornig, Gimnazija Jesenice: »Nič več nagrade za odlično opravljeno delo«
Na naši gimnaziji smo bili že do zdaj zelo varčni. Omejevali smo stroške prevoza, izbirali cenejša prenočišča. Kotizacije za seminarje plačamo, a omejujemo udeležbo – udeležita se ga lahko le po dva člana aktiva. Druga dva pa nadomeščata. To je nujno že zaradi pouka. Ko se učitelji udeležujejo študijskih skupin, tudi zdaj vztrajamo, da se jih pelje več z enim avtom. Dragih mednarodnih posvetov ali ekskurzij so se redko udeleževali, zdaj pa se jih lahko le na svoje stroške. Drugače ne gre./…/
Mag. Ivan Kotnik, Šolski center Velenje: »Dihamo na škrge«
Na Šolskem centru Velenje smo že nekaj časa nazaj sprejeli program omejitev zaradi varčevanja. A v tem šolskem letu nam ostane zelo malo denarja, ko razdelimo plače. Poleg tega smo tudi na trgu manj uspešni. V težavah smo se znašli tudi zato, ker moramo vrniti 500 tisoč evrov DDV iz svojega denarja (ker smo vlagali v razvoj opreme). Tako varčujemo pri izdatkih za vse, kar ni neposredno povezano s poukom. /…/ Prej smo vsako leto namenili od 40 do 50 tisoč evrov za nakupe knjig, zdaj jih vsaj do novega leta ne bomo kupili nič, odpovedali smo tudi naročnino na vrsto revij. Ogibamo se fotokopiranju, opreme ne kupujemo … Prvič v več kot 30 letih bomo imeli negativni poslovni izid; pričakujemo, da ga bomo v naslednjem letu vsaj pokrili. Dihamo torej še, a na škrge.
/…/
Več v ŠR!
