Res preskok v kakovosti?
O e-učbenikih
/… / Računalnik postaja marsikje neposredna potuha učitelju in ravnatelju, saj je pri mnogih predmetih bolj preprosto in ceneje poiskati posnetek poskusa, kot izpeljati poskus sam; … A na tem mestu ne bi toliko pisala o škodljivosti pretirane rabe računalnika v razredu, raje bi omenila nekaj skrbi, ki se nemudoma pojavijo ob zdajšnjih željah ministrstva, da se v dveh letih pripravi tako imenovane e-učbenike za vse mogoče predmete.
E-učbenik je lahko le dopolnilo k rednemu učbeniku. Vsebuje naj slike in filme naravnih pojavov, eksperimente in simulirano eksperimentalno delo, ki je namenjeno le domačim nalogam, preverjanju in lahko tudi ocenjevanju znanja ter kot nadomestilo učencem, ki so zaradi kakršnih koli razlogov pri pouku manjkali in eksperimentov ali posameznih aktivnosti niso doživeli.
Poceni za sklad, drag za družino
E-učbenik je sicer finančno manj zahteven za sam učbeniški sklad, je pa finančno zahtevnejši za družino. Zahteva namreč, da ima učenec doma računalnik (recimo strošek 600 evrov na tri leta), da ima internetni priključek (recimo vsaj 20 evrov na mesec), tiskalnik s potrebo po izjemno dragi barvi za tiskanje (bomo zelo skromni, če predpostavimo le približno 100 evrov na leto). Res je, da večina otrok danes vse našteto morda že ima, a po drugi strani obstaja precej otrok, katerih starši si tega stroška ne morejo privoščiti. Kaj bo s temi otroki? … Nenazadnje, današnji učenec uporablja računalnik večplastno. Medtem ko ima odprt e-učbenik ali šolsko e-spletno stran, se pogovarja še s tremi prijatelji, mimogrede obnavlja še svoj status na facebooku, … Seveda si mimogrede izmenja še rešitve domačih nalog in zadeve za šolo so opravljene.
Učenje je resno delo, ki ni prijetno. Kot takega ga je treba tudi obravnavati. Učenje je dolžnost učencev. Ni treba takoj iskati izgovorov v dolgočasnih učbenikih, v zahtevni faktografiji, v neprijaznih učiteljih. Včasih je treba preprosto pred otroka postaviti zahteve in ob njih vztrajati. To dejanje je za »ljubeče« starše pogosto težje, kot pregovarjati učiteljico. /…/
To je neresno
E-učbenik je novost, novost v pristopu, v metodi, v izbiri vsebine in v njeni predstavitvi. Dve predvideni leti za oblikovanje učbenika, kot so me obvestili na Zavodu RS za šolstvo, sta absolutno premalo. Vpeljava e-učbenika zahteva preverjanje novih prijemov, preverjanje učinkovitosti teh prijemov, razpravo strokovnjakov o primernosti različnih oblik posredovanja in tako naprej. V dveh letih lahko nastanejo le nekatera testna poglavja, na katerih bi preverili to, o čemer sem govorila prej. Ali bo tak e-pristop res vsem ali vsaj večini učencev omogočil bolj kakovostno učenje? …
/… / Učiteljem prinaša avtorstvo točke za napredovanje. Univerzitetnim učiteljem ne prinaša ničesar. Predstavlja pa osebni izziv, /…/
Učenje zahteva mir
Vseh mogočih težav zabava z e-učbenikom ne bo odpravila, kvečjemu poglobile se bodo. Učenci potrebujejo mejo med zabavo in delom. Potrebujejo zavedanje, da je za dosežke potreben napor. Učenje zahteva koncentracijo in razmišljanje. Ali ste že kdaj videli pianista, ki bi vadil etude ob zvokih zabavne glasbe iz radia? Zato je treba od otrok zahtevati, da se učijo v miru, brez računalnika, telefona, radia, televizije in drugih motenj. Če se učenci tega ločevanja ne bodo navadili, bodo uspehi slabši in delovne navade še slabše, kot že danes bijemo plat zvona glede študentov številnih fakultet. /…/
Kot verjamejo Finci in Azijci
Morda sem staromodna, a ob dolgoletnem srečevanju s študenti, ob pogovorih z nekdanjimi diplomanti, ob obiskovanju šol ob nastopih naših študentov, ugotavljam, da je smernicam »učenje je zabava« nujno reči dokončno »zbogom« ter namesto njih vpeljati načelo, da je učenje delo, znanje pa nagrada zanj. To verjamejo na Finskem in v Aziji.
Ministrstvo resno pozivam, naj ne preganja klasičnih učbenikov. Naj ponovno vpelje stari sistem učbeniških skladov. /…/ Več v ŠR!
MOJCA ČEPIČ
