Nelogično in neživljenjsko

Tuji jeziki

Že nekaj čas opažamo, da nemščina kot prvi tuji jezik izginja iz osnovnih šol tudi v krajih, ki mejijo na Avstrijo in vse premalo se zavedamo, kako pomembno je, da v Sloveniji kot prvi tuji jezik poleg angleščine ostane tudi nemščina, ki jo govori največ naravnih govorcev v Evropski uniji (32 odstotkov) – medtem ko to drži za angleščino v 13 odstotkih in za francoščino v 26 odstotkih (podatki iz leta 2006).

V EU in predvsem v Sloveniji moramo tudi zaradi tega podatka biti zelo previdni, ko govorimo o angleščini kot lingui franci. Ta je pomembna za gimnazije, pomembna za študij, pomembna pri raziskovanju in podobno, pozabljamo pa na specifičnost slovenskega gospodarskega prostora (največ izmenjave imamo prav z državami nemškega govornega področja) in turizma (največ nemško govorečih turistov), pozabljamo na raven vsakdanjega življenja, na to, da denimo trgovci, medicinske sestre, frizerke, zidarji … v obmejnih krajih, da delavci v turizmu, denimo v naših zdraviliščih, bolj potrebujejo nemščino kot angleščino.

Z nemščino nas veže skupna zgodovina

Ob čedalje večji uveljavljenosti angleščine, ki je žal pogosto nek »eurospeak«, kot pravi Nada Holc, se druge jezike, med njimi tudi nemščino, kot jezik sosedov, vedno bolj izrinja.

Pozabljamo tudi, da nas z nemškim jezikom in kulturo veže skupna zgodovina (življenje v Avstro-ogrski monarhiji) in življenje v istem kulturno-zgodovinskem prostoru. Pozabljamo, da so bili vsi pomembni viri našega slovenskega naroda zapisani v nemščini, da so mnogi takratni slovenski intelektualci študirali na nemškem govornem področju in pisali svoje bodisi strokovne stvari ali umetniške stvaritve …

Poučevanje nemščine kot prvega tujega jezika seveda ne pomeni, da se otroci ne bodo učili tudi angleščine … /…/

Zakaj je angleščina pri nas skoraj povsod edini prvi tuji jezik

Ugotavljamo, da nemščina kot prvi tuji jezik izginja iz osnovnih šol tudi zaradi tega, ker učenci nimajo možnosti učenja angleščine oz. ni zagotovljena kontinuiteta, kar se v prihodnje vsekakor mora spremeniti. /…/

Nemščina pred angleščino

Raziskave so pokazale, da ko se enkrat naučiš nemščino, je učenje angleščine veliko lažje kot obratno in imaš, če začneš z nemščino, veliko več možnosti, da se dobro naučiš dva tuja jezika. Denimo, če si osvojil die Tür, das Haus, je lažje the door, the house … Še več: »Za učence, katerih materinščina je slovenščina, je bilo po besedah Branke Čagran in Nade Holc celo empirično dokazano, da je primernejši vrstni red slovenščina–nemščina–angleščina. Kot še ugotavlja svetovalka za nemščino na ZRSŠ mag. Nada Holc, »tudi izkušnje v šolskem kontekstu kažejo, da globalna navzočnost angleščine in hitri začetni uspehi pri učenju tega jezika zmanjšujejo motivacijo, da bi se učili še druge (tuje) jezike. / …/

Učencem in učenkam z nemščino dajmo več možnosti

/…/ Zdaj, ko so se po koncu sedemletnega moratorija povečale možnosti za zaposlitve v Avstriji, bo nekdo, ki živi 10 kilometrov od meje, v slabšem položaju, ker ne zna nemško. Razen tega bodo prebivalci v severnih obmejnih krajih gotovo imeli zelo olajšano življenje, če se bodo naučili nemščino. Verjetno je težko za vsakega, ki v Kopru ali Novi Gorici ne zna italijansko ali v Lendavi madžarsko. Podobno se mi zdi, če kdo, denimo, v Murski Soboti ali celo v Radencih, v Gornji Radgoni ali Kuzmi ne zna nemško. Ali se bodo tamkajšnji trgovci, frizerji, hotelirji ... z ljudmi, ki jih ponekod loči samo most čez Muro, pogovarjali v angleščini?

/…/

Iz življenja

V hotelu Radin v Radencih so imeli lani 44 odstotkov gostov iz tujine. Med temi gosti je bilo 76 odstotkov gostov z nemškega govornega področja, pa tudi sicer je večina tujih gostov, denimo madžarskih, govorila nemško. Ko se v tujini dogovarjajo o svoji ponudbi, jih tam najprej vprašajo, ali njihovo osebje govori nemško, in pravijo, da si ne predstavljajo, da bi imeli zaposlene ljudi, ki se z gosti ne bi znali pogovoriti v nemščini. /…/

Iz izkušenj

Pričujočo utemeljitev pišem kot diplomirana nemcistka in anglistka, torej tudi na podlagi svojih izkušenj, pri čemer imam z angleščino odlične izkušnje in se mi zdi zelo pomembna, toda kljub temu se mi zaradi vsega povedanega zdi nepredstavljivo in neutemeljeno, da bi nemščina kot prvi tuji jezik izginila iz šol. Vse skupaj je posledica razvoja v zadnjih letih, ki se mi ne zdi pravi.

Ker sem sama 17 let živela pri Gradu na Goričkem (tako rekoč na tromeji), torej od leta 1961–1978, in potem še nadaljnji dve leti v Radencih (čeprav zdaj živim že 30 let v Ljubljani in sem že 23 let zaposlena na Univerzi v Mariboru), o problematiki lahko govorim tudi iz povsem praktičnih izkušenj in si res ne morem predstavljati, da bi se v krajih, kjer sem odraščala, streljaj od meje z Avstrijo, ki je praktično ni več, v osnovni šoli učili samo angleščino kot prvi tuji jezik. Meddržavni promet je bil že v šestdesetih in sedemdesetih letih, ko sem živela tam, zelo intenziven. /…/

Prisluhnimo glasu iz obmejne šole

Za mnenje sem vprašala tudi učiteljico, ki uči nemščino v eni izmed obmejnih šol. V svojem odgovoru je poudarila nadaljevanje šolanja naših učencev v Avstriji, zaposlovanje v Avstriji, sorodstvene in druge vezi, meddržavna sodelovanja med šolami. …

Številni argumenti govorijo v prid poučevanju nemščine kot prvega tujega jezika, veliko pa izgubimo in delamo našim otrokom ogromno škodo, če vsaj v obmejnih krajih tega ne bomo spodbujali.

Prof. dr. VESNA KONDRIČ HORVAT

(prispevek je v celoti objavljen v ŠR)