Zavzeto in z veseljem

O filmski vzgoji

…

Vendar je položaj poučevanja o medijih in z njimi sistemsko zelo neurejen. Tako je vključevanje medijev v pouk odvisno predvsem od učiteljeve volje in razumevanja vodstva posamezne šole in so torej medijske oz. filmske vzgoje deležni le tisti dijaki, ki imajo srečo, da imajo njihovi učitelji radi film. Druga značilnost zdajšnjega položaja pa je prav ta, da film poučujejo učitelji, ki ga sicer imajo radi, vendar za to večinoma niso ustrezno usposobljeni. In kakor je koristno, da je učitelj matematike usposobljen za poučevanje matematike, in ni dovolj, da učitelj književnosti rad bere, bi bilo nujno, da bi tudi učitelji, ki delajo s filmom, bili za to usposobljeni.

In kako smo se sistemskega vpeljevanja filmske vzgoje in usposabljanja učiteljev lotili na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani?

Kritično mišljenje, filmski jezik

Filmsko vzgojo smo začeli uvajati na začetku predlanskega šolskega leta, in sicer pod okriljem projekta Prenova gimnazij, ki ga je vodil Zavod RS za šolstvo. Projekt je državnega pomena in se financira iz ESS. Na vabilo k sodelovanju se je konec lanskega avgusta odzvalo približno dvajset učiteljev, kar je petina celotnega učiteljskega zbora. Projekt je tako moralno kot finančno podprlo tudi vodstvo šole, ki nam je omogočilo usposabljanje ter nabavo materialov. Tako smo nabavili številne DVD-je in strokovno literaturo, vsi učitelji, ki so bili nosilci delavnic, ki jih bom opisala, pa so dobili v izposojo knjigo Razumeti film Louisa Gianntettija, ki smo jo izbrali za temeljno gradivo. Tako smo navdušenje in visoko motiviranost učiteljev uspešno združili z razumevanjem vodstva šole in širšo podporo projektu.

Na šoli smo nato sprejeli odločitev, da filmsko vzgojo v obliki dvodnevnih delavnic ponudimo vsem dijakom drugega letnika. Postavili smo si dva cilja: prvič, s pomočjo filma bomo pri dijakih razvijali kritično mišljenje, in drugič, dijake bomo seznanili z osnovami filmskega jezika. Pridobljeno znanje naj bi dijaki nato izkazali s pisanjem esejev. S prvim, razpravljalnim, bi preverjali zmožnost kritičnega mišljenja, in z drugim, analitičnim, bi preverjali zmožnost analize filmskega jezika. Pet dijakov z najboljšimi eseji smo se odločili nagraditi s filmskimi jokerji.

Od simbolnega pomena barv do smernic za naprej

Usposabljanje učiteljev je potekalo od predlanskega septembra, izpeljali smo niz seminarjev na šoli, hkrati pa smo se posamično udeleževali tudi usposabljanja Zavoda RS za šolstvo in drugih inštitucij. V šolskem letu 2009/2010 smo pripravili kar nekaj dejavnosti, in sicer smo začeli septembra z internim predavanjem za učitelje o simbolnem pomenu barv in svetlobe ter osnovah filmskega jezika (Darinka Novak Jerman in T. Bosnič), novembra je sledilo predavanje za učitelje o filmski zgodbi (dr. Ana Lasić). Še isti mesec smo učitelji dijakom ponudili filme po lastni izbiri. Dijaki, največ osem iz posameznega razreda, so izbrali film, ki so si ga želeli ogledati. Lanskega januarja je bila dvodnevna delavnica za učitelje o filmski vzgoji, ciljih in merilih za ocenjevanje v programu Mednarodne mature (Wayne Shakelford), pritegnilo pa je tudi predavanje z delavnico za učitelje o kritičnem mišljenju (dr. Tanja Rupnik Vec). Marca smo izpeljali dvodnevno delavnico za dijake ter ocenjevali eseje. Sledila je izvedba evalvacije delavnice med dijaki in sodelujočimi učitelji (Marija Dominko) in še evalvacija delavnice in določitev smernic za naslednje šolsko leto.

( … )

Tretjina zbornice v akciji

Ker smo delavnico izpeljali prvič, smo se odločili za bolj ali manj poenoten pristop. Prvi dan smo dijake v skupinah seznanili s cilji in potekom delavnice in zahtevami glede končnega izdelka, torej obeh esejev. Sledil je ogled filma. Odvisno od skupine so nato dijaki dobili različne zadolžitve, ki so jih morali opraviti popoldan doma. Drugi dan smo prve tri šolske ure namenili tematskim obravnavam filmov, ki so bile vse interdisciplinarne. Tako so sodelovali učitelji slovenščine, zgodovine, geografije, matematike, fizike, telesne vzgoje, nemščine, umetnostne zgodovine, angleščine, filozofije in tudi zunanji sodelavci. Skupaj je bilo v delavnice zajetih 33 učiteljev, kar je tretjina učiteljskega zbora! Druge tri oz. štiri šolske ure smo namenili spoznavanju filmskega jezika, ki je potekalo s PowerPoint predstavitvami in analizo posameznih odlomkov iz filmov.

…

Izkušeni navdušeno naprej

Opravljene evalvacije med dijaki in učitelji so pokazale, da so bili tako eni kot drugi s potekom delavnice kot z doseženimi cilji zelo zadovoljni. Edina pripomba z obeh strani je bila neenakomerna porazdelitev dela prvi in drugi dan: s sedmimi urami aktivnega dela je bil drugi dan preprosto prenaporen. (To smo v minulem šolskem letu spremenili.) Dijaki so se pritoževali nad pisanjem esejev, ob čemer pa smo se učitelji le razumevajoče namuznili. Je pa res, da bomo v prihodnje kot možni končni izdelek ponudili še refleksijo, predstavitev in kratek film.

Dobri odzivi dijakov in učiteljev so spodbuda za nadaljnje delo. Skratka, želja, idej in načrtov imamo še veliko!