Vedno se zgodi, kar se mora zgoditi

Opazuje, razmišlja, spoznava

Vsi bi radi vplivali in človek vedno vpliva, zavedno ali nezavedno. Vendar je vprašanje, na kaj lahko vplivamo? Vpliva svet na nas ali mi na svet? In če se že sprašujemo – kdo je svet? So svet ljudje okrog nas, je to narava ali je to moč nekoga ali nečesa, kar nam ni znano?

Verjetno je prav, da človeštvu ni poznano vse, da nam ne more nihče zagotoviti, ali so odločitve prave. Prav to dela življenje zanimivo. Hkrati dokazuje še nekaj, in sicer da smo gotovo najbolj prav mi vsi gospodarji samih sebe. Samo jaz sam lahko sprejemam odločitve zase. To seveda pomeni, da moram sprejeti tako pozitivne posledice kot tudi negativne.

To vse pa prepleta posameznikovo odgovornost. Najprej jaz, potem midva, na koncu mi. In potem resnično vsi skupaj. Vendar se veriga pretrga na začetku, če jaz nisem odgovoren. Odgovoren do sebe, do drugih, do razvoja in napredka. Ob tem pa pozabljamo nekaj pomembnega. Biti nedejaven je po mojem mnenju večja napaka, kot delati napako v fazi aktivnosti – seveda, dokler je ne ponavljamo.

Pogosto se sliši, da so ljudje obžalovali, da niso rekli, opozorili, pohvalili ali kritizirali. Biti aktiven je moralna dolžnost elite. Ne zato, ker lahko posameznik vedno spremeni svet. Ne more ga sam. Vendar lahko vsak prispeva svoj del k celotni spremembi. Kaj naredi spremembo, je vprašanje, na katero človeštvo išče odgovor. Kolektivne zavesti, preboji, holistična energija je nekaj izrazov, ki pri nas prepletejo še vedno neznane občutke.

Vendar je modrost preprosta. Vedno se zgodi, kar se mora zgoditi. Seveda je tu treba dodati, če mi naredimo vse, kar je v naši moči, se dovolj potrudimo in to naredimo z dobrimi nameni, z iskreno željo in z vsem svojim znanjem.

Ta modrost nam pomaga pri sprejemanju odločitev. Pogosto se moramo odločiti in to med dvema možnostma. Vsaka palica ima dva konca in vsaka odločitev prinaša svoje pozitivne in svoje negativne posledice. Ko smo v precepu, se moramo zavedati, da se vedno zgodi, kar se mora.

Ob tem pa je pomembno, da se zavedamo, da se posledice naših dejanj nikakor ne kažejo v naslednjem trenutku kot tisto, kar je prav. Velikokrat razumemo svoje odločitve in dejanja šele, ko na njih pogledamo s časovnim zamikom, pogosto tudi šele čez več let. In takrat se spet spomnimo, da je modrost držala.

Pogumno je treba hoditi v življenju. Spraševati se moramo, kaj lahko dobrega naredimo za skupen mi in se ob tem zavedati, da je naš vpliv lahko velik. Prav vsi smo del večje verige in brez odgovornega posameznika ni moč prepletati večjih zgodb. To lahko daje notranjo moč vsakemu od nas. To je tisto, kar moramo širiti, to je tisto, kar bi morali naučiti otroke. Ljudem moramo povedati, da so pomembni, da so del večje zgodbe in da če naredijo vse, kar lahko, se … Preberite v ŠR, kako razmišlja Žiga Vavpotič!