Bogastvo in radost

Z mag. Alenko Žuraj Balog o poklicnem in vseživljenjskem izobraževanju

Znanje rada podaja in deli z drugimi v vseh starostnih obdobjih – kot profesorica angleščine v srednji poklicni šoli, kot predavateljica v izobraževanju odraslih in na različnih strokovnih posvetih. Dolgoletna ravnateljica Srednje šole Sevnica mag. Alenka Žuraj Balog verjame v znanje, ki je gibalo napredka. »Prenovljeni programi poklicnega izobraževanja omogočajo pridobiti več raznolikih poklicnih kompetenc, ki jih lahko tudi kot odrasli razvijamo s strokovnimi moduli. Z njimi pridobimo več znanja in to omogoča vseživljenjsko poklicno priložnost,« je dejala. Te priložnosti se morda v Sloveniji še premalo zavedamo, kajti status poklicnemu izobraževanju in s tem tudi poklicem upada, tako bodo srednje poklicne šole kmalu prazne. »Tako kot država spodbuja delodajalce k zaposlovanju s subvencijami, bi bil takšen način prav gotovo primeren tudi za spodbujanje vpisa v poklicne srednje šole,« je pojasnjevala.

Izobraževalna praksa v Nemčiji in na Finskem

»V Nemčiji, iz katere smo pred leti uvozili dualni sistem, vajenci prejemajo denarno nagrado, ki je primerljiva z minimalno plačo in tudi zato je v poklicnem izobraževanju 60 odstotkov srednješolske populacije. Novosti, ki jih predlaga nova Bela knjiga na področju poklicnega izobraževanja, in morda tudi z gornjim primerljive finančne spodbude, bi tudiv Sloveniji sporočile, da ima poklicno izobraževanje vrednost in da tako izobražene posameznike resnično potrebujemo za razvoj slovenskega gospodarstva,« je razmišljala in dodala, da se premalo zavedamo tega, da segment poklicnega izobraževanja omogoča ustvarjanje lastnega delovnega mesta na karierni poti. »Ob splošnem izobraževanju mora obstajati tudi kakovostno poklicno izobraževanje,« je prepričana. Predstavila je izkušnjo z enotedenskega študijskega obiska na Finskem v lanskem oktobru. Tema je bila vseživljenjsko učenje, in sicer izobraževanje na delovnem mestu in z delom (world-based learning). »Obiskali smo izredno veliko zasebnih organizacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. Sem sodijo: pridobitev prvega poklica, prekvalifikacije, posodabljanje znanja na delovnem mestu, izobraževanje priseljencev in še in še. Vse oblike izobraževanja potekajo v tesnem sodelovanju z delovnimi organizacijami in z gospodarstvom, z mestnimi ali lokalnimi oblastmi,« je nizala vtise. S sodelovanjem pri pripravi prvega regijskega razvojnega načrta in njegovega izvedbenega dela si je takrat zelo podobno zamišljala potek izobraževanja odraslih v Posavju – predvsem kot medsebojno sodelovanje, ki bi omogočalo ugotavljanje, katero znanje potrebujemo v našem okolju. »Veseli me, da na Finskem to deluje, obenem pa žalosti, ker pri nas ni vsaj približno tako,« je sklenila svoje razmišljanje o izobraževanju odraslih, ki potrebujejo nove izzive in priložnosti za poklicno rast.

Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica

… O tem pa v ŠR!

(Smiljana Radi)