Superbabica Fanči

Ambasadorka projekta Simbioz@

Oktobra se bosta ob računalniku združila dva svetova. Mladi bodo svojim radovednim babicam in dedkom pokazali, da računalnik resnično ne grize. Takšno je namreč mišljenje večine starejših, ki se prav zaradi neznanja in tako neutemeljenega strahu na veliko ogibajo tej »veliki škatli«. Strah pa je že premagala Fanči Moljk, simpatična upokojena učiteljica slovenščine, dejavna novinarka, predana fotografinja in ponosna babica.

Tisti, ki jo poznajo, jo opisujejo kot zanimivo navdušenko nad športom in kulturo, z odprtim pogledom na svet. Se še spominjate televizijske nadaljevanke Superbabica (v angleščini Supergran)? Drobcene ženice s smešno kapo in velikimi (nadnaravnimi) sposobnostmi? Ko spoznate Fanči, je televizijska Superbabica namreč prva asociacija, ki se pojavi. Zato je za vlogo predstavnice starejših in ambasadorke projekta Simbioz@, s svojimi roza lasmi, idealna.

A tudi njeni začetki z računalnikom niso bili lahki.

»Pred približno petnajstimi leti smo imeli na šoli nekajtedenski tečaj. Nič nisem razumela. Tudi vaditi nisem mogla, saj takrat še nisem imela računalnika. Zato sem zadevo odložila za vedno. Bila sem prepričana, da to ni zame,« je svoje prvo srečanje s »škatlo« opisala Fanči.

Ljudje še učimo celo življenje, včasih tudi od tistih, od katerih to najmanj pričakujemo. Razlogi starejših za začetek spoznavanja z računalnikom so različni. Odločitev je posameznikova, če pa so zraven še vnuki, je odločitev lažja in pri Fanči praktično neogibna.

Če zmorejo malčki, zmorem tudi jaz!

Spominja se: »Pri sosedi sem videla, kaj vse počne z računalnikom. Vedno bolj sem ugotavljala, kako prav bi mi prišlo to znanje, saj sem redno pošiljala članke v časopise. Bila sem med zadnjimi, ki so pisali še na pisalni stroj. Pri prepisovanju so mi večkrat napravili kakšno napako, kar me je jezilo. Tudi prijatelj novinar me je vedno prepričeval, naj vendarle za��nem uporabljati računalnik, a sem mu žalostna odgovarjala, da ni zame nobenega upanja. Ta „agonija“ je trajala celih sedem let. Potem mi je nekega dne vnučka, ki je obiskovala še vrtec, spodbudno dejala: „Glej, babi, saj to ni težko, samo miško premakneš, pa je ...“ Kar stemnilo se mi je in z grozo sem ugotovila, da ne zmorem tistega, kar zmorejo v vrtcu! Če zmorejo malčki, zmorem tudi jaz! Še tisti dan sem prosila nečaka za prvo lekcijo ...«

Starejši morajo dobiti priložnost spoznati, kako koristen je lahko računalnik in splet družaben. Fanči je navdušena nad tem, kaj vse lahko z računalnikom počne: kopira in prenaša besedila, briše, dodaja, pošilja priponke in jih sprejema ... Ugotavlja tudi, da je nadvse privlačno delati s fotografijami: »Ker rada posredujem stvari, ki so mi všeč, tudi drugim, imam z računalnikom vse možnosti, da to tudi počnem – v sliki in besedi. Pri tem mislim na popularizacijo enkratnih hrastniških marionet, na slikovito Šavno Peč v moji bližini, kjer se je rodil Anton Sovre, na čudovito animacijo Čikorje an kafe po pesmi Iztoka Mlakarja, ki jo je ustvaril Dušan Kastelic, na lepe zasavske hribe ... Seveda uporabljam tudi splet, saj me vedno kaj zanima, tam pa najdeš odgovore na vsa vprašanja.«

Potem pa sem kar »noter padla«

Fanči je tudi navdušena uporabnica facebooka. »Saj nisem hotela na facebook, pa me je vnukinja kar sama prijavila« pripoveduje. »Potem sem pa noter padla. Glede na to, da sem zasvojena s pisanjem, preživim pred to igračko včasih tudi do pet, šest ur na dan. Seveda pa se znam tudi odlepiti, posebno takrat, ko jo kam mahnemo s prijateljicami ali ko grem na potovanje.«

Fanči je oseba z bogatimi življenjskimi izkušnjami in neverjetno pozitivno energijo, ki je lahko zgled ne le njenim vrstnikom, ampak tudi mladim. Kaj pa sporoča svojim starejšim kolegom. pa preberite v ŠR!

TINA CAVNIK