Velemesto v varnem naročju narave
Haga park v Stockholmu
Za Švede je kot za vse Skandinavce značilna velika intimna povezanost z naravo, ki jo predano častijo na poseben način, danes povezan še z visoko ekološko ozaveščenostjo, s skrbjo za čistim okoljem, čistim zrakom, nezastrupljenim morjem in vodami številnih jezer in jezerc ter predvsem z aktivnim sproščanjem, ki jim ga brezplačno ponuja narava tudi v urbanih središčih. To miselnost začutimo povsod po Švedskem, tudi pri prebivalcih velemestnega, zelo kmalu že dvomilijonskega glavnega mesta Stockholm, kar pri vsem zelenju in vodovju, ki obdaja mesto in Stockholmčane, sploh ni težko. Leta 2009 je Evropska komisija Stockholmu kot prvemu evropskemu mestu podelila zaslužen naziv zelena prestolnica Evrope, ki ga je mesto častno nosilo v letu 2010. Priznanje za vsa ekološka dejanja in ozaveščenost preteklih let in priznanje za ekološke in okoljevarstvene zaobljube za prihodnja leta.
Stockholm je neverjetno čisto mesto. Uspešno so zmanjšali izpuste CO2, zmanjšali so uporabo fosilnih goriv, javna prevozna sredstva uporabljajo pretežno obnovljive vire energije, vpeljali so davek na promet v mestu, kar pomeni, da za vsakodnevne vožnje v mesto ne uporabljajo osebnih avtomobilov. In temu, kar je za Stockholmčane že stereotip, lahko samo pritrdim – z veliko ljubezni in zavzetosti skrbijo za svoja zelena in rekreativna območja.
Za vsak dan, v vsakem vremenu
Zelenih javnih površin s krajinskimi oziroma nacionalnimi parki in gozdovi je kar 30 odstotkov celotne površine širšega območja Stockholma, prav tako 30 odstotkov predstavljajo vodne površine oklepajočega Baltiškega morja na vzhodu ter razpredenega in razlitega jezera Mälaren in drugih jezer.
Celotno območje nacionalnega parka v Stockholmu obsega velike razsežnosti – vse od vzhodnih otokov v morju prek otoka Djujgården že v mestnem območju, pa do Hage parka (Haga Parken) v neposredni bližini mesta, dostopnega tudi peš.
Med bivanjem v Stockholmu smo bližnji Haga park obiskovali prav vsak dan in ob vsakem vremenu. Samo za kratek jutranji sprehod, za sprostitev in dobro kondicijo pred obiski muzejev in galerij ali za daljše poznopopoldansko – dvanajst km in več – dolgo potepanje med zalivi jezera Brunnsviken, med starodavnimi visokimi hrasti in lipami, po ravnih in vijugastih peščenih potkah, nežnih zelenicah ter divjih tratah angleškega krajinskega parka.
Za kraljevo družino
Zasluga za idejo in postavitev angleškega parka gre švedskemu kralju Gustavu III. (1746–1792), velikemu ljubitelju umetnosti in literature, ki pa zasaditve ni dočakal. Glavna dela urejanja, zasaditev drevja in gradnja objektov, so se začela po njegovi smrti. Javnosti je park postal dostopen v začetku 19. stoletja, ko je bilo zasajenih že več kot 26.000 dreves in postavljenih mnogo stavb, od katerih nekatere služijo za bivanje kraljevske družine še danes. Hagin grad, paviljon Gustava III., Echo Templet, kitajski paviljon, turški paviljon, poletna hiša in veliki bakreni šotor – stavba in hlevi, nekoč namenjeni kraljevi gardi.
V Hago nam je bilo najljubše vstopiti skozi južna vrata parka, se pred tem najprej sprehoditi čez staro hebrejsko pokopališče na stockholmskem pokopališču Solna, pobožati kamenčke na grobovih, nadaljevati mimo spokojne Solna Kyrke, stare cerkvice iz 12. stoletja, počez po travi, med nizkimi vejami starega drevja. Spoštljivo smo hodili med tihimi sivimi nagrobniki, postali pri grobu Alfreda Nobela in slikarja Olle Ollsona Hagalunda (1904–1972), domačina iz soseske, ki je kot Don Kihot v svoji pozabljeni pravljični leseni vili, dokončno obkroženi z modrimi nebotičniki, dočakal svojo smrt. In v tej modri leseni vili je danes majhen muzej, odprt samo kakšno uro ali dve na dan. Obiskovalci in ljubitelji njegovih slik smemo pokukati v njegov atelje, se tiho sprehoditi čez prostore z lesenim škripajočim podom, postati pred njegovimi knjigami in slikami. Bil je velik ljubitelj neokrnjene narave in zagovornik okolju skladne arhitekture. Bìl je bitke z oblastmi proti rušenju starih avtentičnih hiš in seveda proti podiranju drevja in uničevanju parkov in gozdov, ki so padali zaradi gradnje novih sosesk z nebotičniki na obrobju Hage.
Za dušo
Haga je zeleno naročje Stockholma. Neskončne so mehke trate in poti, gozdne jase in jezero so obdani z drevjem in grmovjem, tam Stockholmčani neprestano tečejo, hodijo, se sprehajajo, posedajo po zelenicah, kolesarijo, ležijo v travi in berejo, se žogajo na travi z otroki ali samo sprehajajo pse. Vsakodnevno pohajkovanje med biotsko raznovrstnostjo je za njih običajno in povsem normalno, predvsem ob dolgih poletnih večerih, ko se zaradi svetlobe še ne da spati. Zdi se, kakor da se stikata park, gozd in jezero v skupni varni zeleni dom rastlin, živali in ljudi, kjer se pozabi na hrup mesta in skrbi ljudi. V Hagi najdemo še … Sprehod po parku nadaljujte s Tanjo Vamberger do konca v Šolskih razgledih, naj vam zaupamo le, da v Haga parku najdete celo najboljšo kavo v Stockholmu in kolačke z brusnicami …
TANJA VAMBERGER
