Ni preprosto in ne enoznačno

Protislovne teme v vzgoji in izobraževanju

Kaj so protislovne teme in kako jih poučujem? Ta vprašanja so v sodobnih razpravah na širšem področju vzgoje in izobraževanja zelo aktualna in tudi neogibna, zlasti ob različnih aktualnih dogodkih in nesoglasjih, tudi ob t. i. »klasičnih« problemih in dilemah. Pravzaprav se jim danes tako pri predmetih, ki sodijo v naravoslovno-tehnični sklop šolskega kurikula (denimo pri biologiji), kakor tudi pri predmetih, ki sodijo v družboslovno-humanistični sklop šolskega kurikula (npr. pri državljanski vzgoji ali pri zgodovini itn.), težko ognemo. Kljub temu pa obstoječe razprave na nekatera temeljna vprašanja o poučevanju protislovnih tem ne ponujajo enoznačnih odgovorov, saj ostajata moralni status in tudi vloga ter pomen protislovnih tem v procesu javnega šolanja predmet različnih protislovij in številnih nesoglasij. Kaj torej so protislovne teme? Zakaj so pomembne?

V procesu vzgoje in izobraževanja in tudi v družbi nasploh se soočamo z različnimi temami etične in epistemološke narave, na katere nimamo jasnega in prepričljivega odgovora. Pri nekaterih je zaradi same narave problematike soglasje pravzaprav nemogoče doseči. Vprašanja kloniranja, genetskega inženiringa, evtanazije, spolne usmerjenosti, povezanosti inteligence s spolom ali raso, patriotizma so samo nekatere od tem in družbenih vprašanj, ki so tako celostna in tudi protislovna. Prav zaradi tega je pozornost strokovnjakov, snovalcev politik, in pedagoških delavcev usmerjena v iskanje ustreznih odgovorov in rešitev, ki jih problematika poučevanja protislovnih tem prinaša v proces vzgoje in izobraževanja.

Kaj je protislovno

Pri poučevanju protislovnih tem ločimo dve osnovni vprašanji in s tem povezani problematiki, in sicer kako določeno temo lahko opredelimo kot protislovno ter kako poučevati protislovne teme in kakšna je učiteljeve vloga pri njihovem poučevanju.

…. Več o tem v časopisu!

Kaj pa merila? Kakor poudarjajo različni avtorji, imamo za določitev protislovnosti neke teme na voljo več različnih meril. Na eni strani imamo t. i. behavioristično merilo, pri katerem je ključni dejavnik določena »kritična« masa posameznikov, ki o nekem družbenem pojavu ne soglaša. Na drugi strani imamo t. i. politično merilo – pri tem je določena tema pripoznana kot protislovna takrat, ko ni skladna s temeljnimi načeli in skupnimi vrednotami sodobne pluralne družbe. Ustreznejše in bolj celovito pa je epistemološko merilo, ki prisotnost nesoglasja jemlje kot nujen kriterij protislovnosti posamezne teme, ne pa tudi kot zadosten. Temeljni pogoj tega merila je razumnost samega nesoglasja. Kljub različnim očitkom in ugovorom zoper posamezna merila protislovnosti, pa mora določena tema, da jo lahko prepoznamo kot protislovno, izpolnjevati še vsaj dva naslednja pogoja, in sicer mora biti pomembna za vse tiste, ki se o njenem moralnem statusu, vlogi in pomenu ali učinkih ne strinjajo, obenem pa mora vsak od vpletenih »akterjev« priznati, da je njegovo pojmovanje tega dejanja, prakse ali vrednot za druge lahko tudi protislovno ali celo nesprejemljivo.

Kako torej poučevati protislovne teme, saj za razliko od večine tem, ki so del šolskega kurikula, pri poučevanju protislovnih tem soglašanje z učiteljevo interpretacijo oz. pogledom na določen družbeni pojav pravzaprav ni nujno potrebno? Kakšna je vloga in pomen protislovnih tem v procesu vzgoje in izobraževanja?

Vprašanje vključevanja protislovnih tem v proces vzgoje in izobraževanja temelji na dveh različnih hipotezah, in sicer na t. i. konfliktni hipotezi ter na t. i. kontaktni hipotezi. Po prvi hipotezi naj bi imelo vključevanje protislovnih tem v proces vzgoje in izobraževanja – tako kritiki in skeptiki – tri negativne posledice, in sicer moralni kolaps skupnih načel in temeljnih vrednot, vsesplošno erozijo medsebojnih odnosov ter socialno fragmentacijo sodobne pluralne družbe.

Za razliko od konfliktne hipoteze pa kontaktna izpostavlja, da je poučevanje protislovnih tem eden od najučinkovitejšihih mehanizmov za odpravo predsodkov in stereotipov, ki jih ponavadi povezujemo s tistimi temami in vsebinami, ki tako ali drugače niso del kulturnega mainstreama ali pa niso skladne s predstavami večinske populacije. Kljub kratkoročnim težavam, ki jih v vzgojo in izobraževanje lahko prinaša obravnava posamezne protislovne teme, pa naj bi imelo vključevanje protislovnih tem v proces vzgoje in izobraževanja – tako njegovi zagovorniki – dolgoročno številne pozitivne učinke.

K medsebojnemu spoštovanju in razumevanju razlik

Vključevanje protislovnih tem v proces vzgoje in izobraževanja naj bi tako zaobsegalo dva ločena vidika, in sicer družbenega ter individualnega. Družbeni vidik vključevanja oz. obravnavanja posameznih protislovnih tem naj bi torej pripomogel oblikovati in vzdrževati stabilna medsebojna razmerja ter tako ustvariti občutek enakosti in medsebojne povezanosti. Obenem naj bi tudi okrepil zaupanje med različnimi družbenimi skupinami in posamezniki. Na individualni ravni pa naj bi vključevanje protislovnih tem v vzgojo in izobraževanje primarno pripomoglo razumevati različne možne poglede na posamezno temo ter razvijati oz. kultivirati medsebojno spoštovanje in razumevanje razlik. Hkrati naj bi imelo na spoznavno-epistemološki ravni vključevanje in obravnavanje protislovnih tem v proces vzgoje in izobraževanja predvsem pozitivne učinke, ki so povezani s preučevanjem različnih možnih odgovorov na posamezna vprašanja.