Moč prijaznosti

Prijaznost je povezana s tistim, kar je v nas najbolj nežnega in intimnega. V današnji kulturi tega vidika pogosto ne izražajo niti moški niti ženske. Bojimo se pokazati ranljivo plat, ker bi lahko trpeli, bili prizadeti, zasmehovani ali izkoriščani. Zato je ne izražamo. Če bi se dotaknili tega nežnega jedra, bi poživili vsa čustva in se odprli neštetim možnostim za spremembo.

Ta naloga ni vedno lahka. Kultura, v kateri živimo, nas pri tem ne podpira. Nahajamo se sredi »globalnega ohlajanja«. Medčloveški odnosi postajajo vse bolj površinski, sporazumevanje hitro in neosebno. Vrednote, kot sta dobiček in učinkovitost, so vse bolj cenjene na račun človeške topline in pristnosti. Družinska in prijateljska čustva so manj trajna. Znaki teh teženj so vidni povsod in postanejo še bolj očitni, ko se nas dotaknejo v majhnih neprijetnostih vsakodnevnega življenja.

Pokličete po telefonu, da bi govorili s človekom, na drugi strani pa vam digitalni glas predstavi vrsto možnosti. Parkirate avto in ugotovite, da so delavca na parkirišču zamenjali z avtomatom. Od prijatelja pričakujete pismo, dobite pa elektronsko pošto. Namesto kmetije, ki ste jo imeli radi, stoji betonska zgradba. Opažate, da starejši niso deležni tolikšne skrbi in spoštovanja kot nekoč. Vaš zdravnik se posveča izvidom, namesto da bi vas poslušal in pregledal. Otroci so raje v namišljenem svetu iger, kot da bi se na dvorišču igrali z žogo. V isti sapi pa je človeška toplina, ki je izginila iz vsakdanjega življenja, zdaj naprodaj kot proizvod: »domači sladoled«, kruh, ki je spečen »tako kot nekoč«, makaroni, kot jih je naredila babica, avto, v katerem se počutite, kot da ste spet v maternici, telefon, ki vam omogoča, da ste v stiku.

Človeška čustva se skozi stoletja spreminjajo. Spreminja se njihov poudarek in ton. Torej lahko govorimo o zgodovini čustev. Prepričan sem, da smo v ledeni dobi srca, ki se je začela z industrijsko revolucijo in se nadaljuje z našo poindustrijsko dobo. Vzroki za to ledeno dobo so številni: novi življenjski pogoji in oblike dela, vpeljevanje nove tehnologije, odmik od razširjene družine, velike migracije, pri katerih so ljudje izkoreninjeni iz svojega rojstnega kraja, izgubljanje vrednot, razcepljenost in plitkost sodobnega sveta in pospešen življenjski ritem.

Ne razumite me napak. Ne želim se oklepati dobrih starih časov. Nasprotno, mislim, da živimo v prav posebnem obdobju. Danes imamo na voljo mnogo več znanja, instrumentov in možnosti za razvijanje solidarnosti, prijaznosti, skrbi za druge kot kadar koli prej. Kljub temu pa je ledena doba, v kateri smo, zaskrbljujoča. Ne preseneča me, da gre z rokov roki z epidemijo depresij in napadov panike. To sta psihološki motnji, ki sta verjetno najbolj povezani s pomanjkanjem topline ter pomirjujoče skupnosti, ki ji pripadamo in v kateri se počutimo varno.

Prijaznost sama po sebi se morda ne zdi pomembna, a vendar je središčni dejavnik v našem življenju. Ima presenetljivo moč, da nas spreminja bolj kot katera koli druga drža ali tehnika.