|
 
Mitja Kokol je pred osmimi leti diplomiral na
Katedri za vinarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani,
a že od nekdaj so ga zanimale zelo različne dejavnosti.
Kot srednješolec je obiskoval likovni krožek pri akademskem
kiparju Jiržiju Bezlaju. Navdušenje nad slikanjem ga
še zmeraj ni zapustilo. Prav nasprotno! Od leta 1997
je sodeloval že na šestih skupinskih razstavah in imel
tudi tri samostojne. Ustvarja v mešani tehniki in namesto
platna pogosto uporabi les. Najbolj ga privlačijo družbeno-kritične
teme in tiste, povezane z varovanjem okolja. Rad oblikuje
tudi glino in les. O tem, da je človek mnogih talentov,
priča tudi to, da je vodil folkloro v romskem taboru
... Z njegovimi deli smo okrasili tokratne Šolske razglede.
PA PO LOJTRCI GOR ...
Didaktiki matematike so v zadnjih mesecih še podrobneje
preučili značilnosti raziskave Timss 2003 in dosežke naših
osnovnošolcev. Dr. Zlatan Magajna z ljubljanske
Pedagoške fakultete, dr. Mara Cotič s koprske Pedagoške
fakultete in dr. Amalija Žakelj z zavoda za šolstvo
so predstavili svoje ugotovitve kot izhodišča za razpravo
na omizju, ki sta ga 5. aprila letos pripravila zavod za
šolstvo in ljubljanska Pedagoška fakulteta. Za razliko
od prejšnjih razprav ob izsledkih raziskave, se je tokratna
osredotočila predvsem na samo raziskavo. Nekateri strokovnjaki
menijo, da neupravičeno. Več v ŠR!
ZAHTEVEN ZRELOSTNI IZPIT
Že od februarja letos je francosko šolstvo spet sredi
viharja, poroča dopisnica Jasna Senčar - Baldeck. Gre
za eno mnogih šolskih reform, ki že dobrih trideset let
razburjajo in pretresajo francoski šolski sistem brez vidnejših
rezultatov. Zadnji šolski minister Francois Fillon si je
zadal dve nalogi: rad bi poenostavil maturo, ker zdajšnja
priprava tega srednješolskega izpita zaposluje vsako leto
preveč šolnikov predolgo časa. Poleg tega naj bi vpeljal
ukrepe, ki bi pomagali zagotoviti določeno kvalifikacijo
150.000 mladim, ki vsako leto zapustijo šolski sistem brez
sleherne diplome. Že več kot en mesec gimnazijci protestirajo
na ulici. Zakaj mladi zavračajo reformo, ki naj bi jim
olajšala maturo? >>Kliknite<< in
preberite več!
AVTIZEM - SVET DRUGAČNIH PRAVIL
Učitelj, ki dela z mladimi z avtistično motnjo, mora razumeti,
za kakšne primanjkljaje gre. Vedeti mora, da imajo ti posamezniki
lahko težave pri sporazumevanju, pri navezovanju stikov,
odklanjajo ustvarjalno ozračje, igre in naloge, ne marajo
novosti. Izrečeno sprejemajo na dobesedni ravni, zato ne
razumejo šal, besednih iger in prispodob ... >>Kliknite<<
in preberite več!
OPISMENJEVANJE - POMEMBNA NALOGA ŠOLE
Načela in cilji zgodnjega opismenjevanja v kurikularnih
dokumentih za predšolsko vzgojo v vrtcu so razmeroma sodobni
in vpeti v teoretska izhodišča več strok. Med cilji na
področju jezika so posebno poudarjeni spodbujanje govora,
raba govora v različnih govornih položajih, spodbujanje
govornega razvoja na vseh jezikovnih ravninah, otrokovo
samostojno pripovedovanje, razvijanje predbralnih in predpisalnih
sposobnosti in spretnosti. Le-ti so potem tudi smiselno
izpeljani v primere dejavnosti, še posebno je poudarjena
tudi vloga odraslih v oddelku. A kljub temu še zmeraj obstajajo
posamezne t. i. sive lise ob prenosu zapisanega na izvedbeno
raven, je bilo slišati na posvetu Zgodnje opismenjevanje
- opismenjevanje od vrtca do univerze v Kranjski gori. >>Klik!<<
MATEMATIKA V VRTCU
Mar ni prezgodaj ukvarjati se z matematiko že v predšolskem
obdobju? Ne, če jo razumemo tako, kot jo v Vrtcu Tončke
Čečeve v Celju. Leto in pol star otrok spozna, da žoga,
ki je ne vidi, še zmeraj obstaja. Predmete prelaga iz posode
v posodo, jih vtika v odprtine različnih oblik, spoznava,
kako daleč jih lahko vrže, jih spaja ... Betka Vrbovšek vam
v prispevku predstavlja, kako v vrtcu vpletajo matematiko
v vsakodnevne dejavnosti. >>Klik!<<
Razgledovci, pozor!!!
Tudi tokrat objavljamo razpise za prosta delovna mesta.
Morda boste našli prav to, kar iščete!
|
